Tom Holland je med drugim avtor knjige »Vladavina«, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Družina, skupaj z Dominicom Sandbrookom pa vodi podkast The Rest is History, enega najbolj poslušanih podkastov v angleško govorečem svetu. Na predavanju, ki ga je gostil londonski Inštitut za sodobno krščanstvo, je Holland pojasnil, kako sta bili njegovi edini dve izkušnji morebitnega »nadnaravnega« izvora povezani z Devico Marijo, ob tem pa je šaljivo pripomnil, da ima »Bog gotovo odličen smisel za humor«, kot je na svojem spletnem portalu poročal britanski Catholic Herald.

Po Hollandovih besedah za njegovo izkušnjo »verjetno obstajajo tudi možne razlage, ki niso nadnaravne«, sam pa je »obtičal nekje v senci med vero in bivanjskim obupom«. Kljub temu mu je že sama možnost vere v to, da bi takšna doživetja lahko bila nadnaravnega izvora, odprla občutek, kako čudovito se lahko vesolje zdi človeku, ki se odpre za dar vere.

Hollandova »Vladavina« je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Družina. FOTO: arhiv Družine

Prvo srečanje z vero

Svoje prvo srečanje z vero je doživel med snemanjem dokumentarnega filma na severu Iraka v vrtincu vojne, ko je vstopil v zapuščeno cerkev, ki so jo oskrunili teroristi Islamske države. Ta cerkev je stala v iraškem mestu, kjer so pred leti kristjane križali zaradi njihove vere. Zgodovinar se spominja, kako ga je premišljevanje o križanju potisnilo v »bivanjsko brezno«.

Ko je prevzet strmel v ruševine na tleh pred seboj, pa je sunek vetra prinesel list papirja, podobico s prizorom Marijinega oznanjenja, ki se je zavrtel prav v njegovem vidnem polju. Vzel ga je v roke in zagledal »velika Gabrielova krila, zamahnjena nazaj, ko je klečal pred Devico«. Občutke v naslednjih trenutkih opisuje kot bivanje v »medprostoru«, kjer je tančica med našim svetom in morebitnimi stvarnostmi onkraj njega dosti prosojnejša: »In začutil sem, da je to eden tistih medprostorov, o katerih govorijo ljudje, ko se jim razsežnost nebesnega nenadoma zdi neverjetno blizu.«

V trenutku, ko sprejmeš, da obstajajo angeli, se ti svet nenadoma zdi bogatejši in dosti zanimivejši.

Holland je na tem mestu močno občutil, kako se mu čez ramena pomika nekaj podobnega angelskim krilom, ki so se dvigala in spuščala iz drugih kraljestev: »To je bil nekakšen občutek sladke opojnosti,« je povedal na predavanju v Londonu in namignil, da je bila njegova izkušnja morda posledica dehidracije, kljub temu pa ne more povsem zavrniti njenega morebitnega nadnaravnega izvora: »Morda je bilo vse čudno in nenavadno. In v trenutku, ko sprejmeš, da obstajajo angeli, se ti svet nenadoma zdi bogatejši in dosti zanimivejši.«

Danes ugotavlja, ali se je morda motil, ko se je osredinil na angela - ali bi se moral dejansko osrediniti na Devico Marijo. »Ali je bila takrat tam?« se je pozneje spraševal.

Diagnoza: rak

Nato je opisal še svoje drugo izkustveno srečanje z vero: leta pozneje, decembra 2021, so zgodovinarju diagnosticirali raka in njegov zdravnik je vztrajal, da bo pri operaciji verjetno treba odstraniti del črevesja.

Holland se je v božičnem času udeležil bogoslužja v cerkvi sv. Bartolomeja Velikega v središču Londona. Cerkev je povezana s čudežem: ustanovljena je bila po tem, ko naj bi imel avguštinski brat Rahere videnje, v katerem mu je nebeški poslanec naročil, naj postavi cerkev v londonskem predelu Smithfield. Celoten kompleks, nekdanji avguštinski samostan in bolnišnica, je edini kraj v Londonu, kjer naj bi se prikazala Devica Marija.

Kot človek, ki redko moli, je Holland po prejeti diagnozi v Marijini kapeli v cerkvi sv. Bartolomeja v Londonu pokleknil v molitvi in prosil za pomoč.

V zgodovinskih virih beremo, da se je prikazala katoliškemu menihu po imenu Hubert: njemu in drugim menihom je nežno očitala, da bogoslužja ne opravljajo pravilno, in jih spodbujala, naj se vrnejo k »pobožnemu spoštovanju« tradicionalnega obhajanja svete maše. Pozneje cerkev, ki so jo ob reformaciji prevzeli protestanti, ni bila več prizorišče čudežnih znamenj ali ozdravljenj, ki so jih dotlej običajno povezovali z njo.

Zavedajoč se zgodovine omenjenega svetišča in kot človek, ki redko moli, je Holland po prejeti diagnozi v Marijini kapeli v cerkvi sv. Bartolomeja, kjer naj bi se prikazala Marija, pokleknil v molitvi in prosil za pomoč. Med pogovornim dogodkom v Londonu je razkril, da ni molil že od mladosti, vendar je menil, da nima česa izgubiti: »Šel sem na ta kraj, kjer se je prikazala Devica Marija, in iz vsega srca izrekel to srčno prošnjo. Daj no. Prosim. In odtlej so se najrazličnejše stvari uredile.«

Bog ima odličen smisel za humor

Čez nekaj tednov je prejel potrditev zdravnikov, da se je rak na črevesju umaknil, in priznal, da so se slabe stvari v njegovem življenju začele obračati na bolje: »Rak se ni razširil, zato mi ni bilo treba odstraniti tega dela črevesja. Dve leti pozneje se zdi, da sem zdrav.« Kot je še pojasnil, se mu je »kot protestantskemu agnostiku zdela misel, da je bil ozdravljen po Marijinem posredovanju, skrajno smešna, in pomislil je: »Če je to res, ima Bog gotovo odličen smisel za humor.«

Leta 2023 je Holland ameriškemu škofu Robertu Barronu med javno avdienco zaupal, da je njegova žena katoličanka (ki je svojo vero znova odkrila šele pred kratkim) in da je jezuitski duhovnik, ki sta ga nekoč poznala, najsvetejši človek, kar jih je kdaj koli srečal. Zgodovinar je škofu Barronu še dejal, da je po njegovem mnenju »ateizem naravna končna točka« protestantizma.