Tolminski Kuk (2085 m) je najvišji vrh v grebenu tolminsko-bohinjskih gora, ki le v zahodnem delu rahlo presega višino dva tisoč metrov. Pot na to lepo oblikovano in razgledno goro ni kratka, je pa kratkočasna, saj pelje po slikoviti visokogorski pokrajini. Med hojo nas spremljata barvito cvetje in blagodejna samota, saj tu ni tolikšne gneče kot na mnogih »romarskih« poteh v našem visokogorju.

Najprimernejše izhodišče za vzpon na Tolminski Kuk je poleg planine Kuk gorska vasica Tolminske Ravne, ki leži severovzhodno od Tolmina. Danes živi v njej manj kot deset ljudi, na začetku prejšnjega stoletja pa jih je skoraj devetdeset. Do vasi pelje iz doline dvanajst kilometrov dolga cesta, ki je večinoma ozka, vendar ves čas pokrita z asfaltom
.
Z označenega parkirišča pod hišami krenemo čez travnik v smeri Tolminskega Migovca. Od ograde na robu gozda nadaljujemo po kolovozu proti planini Razor. Deset minut pozneje se pot razcepi na daljšo različico, ki gre bolj naokrog, in krajšo, ki se požene poševno navkreber čez gozdnato pobočje. Ta nas pod skalami in čez travnati jasi pripelje do roba, kjer se ob jeklenici sprehodimo čez ozko polico. Malo pozneje že stopimo na planino Razor, ki je pomembna postaja na Slovenski planinski poti med Črno prstjo in Krnom. Na njenem vzhodnem robu stoji med drevjem planinska koča, ki so jo po drugi svetovni vojni uredili v nekdanji italijanski vojaški postojanki.
Kažipot za kočo nas usmeri skozi ozek pas drevja na nagnjen pašnik. Pot proti Črni prsti krene v desno, naša steza proti Škrbini pa se požene poševno navkreber proti severozahodu. Hodimo med otoki ruševja, rumenimi grmiči žarkaste košeničice in preprogami pisanega cvetja, ki so stkane iz sternbergovih klinčkov, alpskega pečnika, sleča, alpskega čobra, ivanjščic in mnogih drugih cvetlic.



Skozi ruševje se vzpnemo na planoto Rupe. V desno se odcepi lažja pot na Vrh nad Škrbino, mi pa nadaljujemo ob vznožju te mogočne gore proti zahodu. Na levi se kaže Tolminski Migovec, nad katerim lahkotno lebdi jadralni padalec, daleč spredaj pa vidimo Zeleni vrh in Tolminski Kuk. Steza se potegne čez škraplje, se dotakne zglajene stene ter mimo clusijevih sviščev, planik in navadnih mračic zavije na zahodno stran Vrha nad Škrbino, kjer se čez strmo melišče vzpne na Škrbino (1910 m). Tam se pot proti Komni prevali na bohinjsko stran grebena, nas pa puščica na skali usmeri v levo na gruščnata pobočja Podrte gore. Vodoravna steza, pod katero se v globini svetijo snežene kotanje, nas čez pol ure pripelje na sedlo. Z njega nadaljujemo čez Zeleni vrh (2051 m) na naslednje sedlo, s katerega hitro dosežemo vrh Tolminskega Kuka. Ta je zaradi obrobne lege zelo razgleden – če smo seveda za izlet izbrali lep sončen dan.

Zaradi množice označenih in neoznačenih poti se nam do izhodišča ni treba vračati po isti poti. Če si želimo poleg nog razmigali tudi roke, se lahko s Škrbine po zavarovani plezalni poti (ni za vsakogar!) vzpnemo na Vrh nad Škrbino in z njega nadaljujemo na planino Razor. Ljubitelji neoznačenih poti se lahko sprehodijo do Tolminskega Migovca, poiščejo stezo do planine Kal in se od tam spustijo v Tolminske Ravne. Lahko pa se vrnemo do spodnjega roba melišča pod Škrbino in zavijemo v desno na označeno pot, ki nas skozi ruševje pripelje do Slovenske planinske poti. Po njej krenemo v levo do naslednjega razpotja, krenemo proti planini Spodnji Kal, pri naslednjem kažipotu pa navzdol v Tolminske Ravne. Možnosti je kar preveč za en sam izlet, torej bo kakšna ostala za prihodnjič.



OSNOVNI PODATKI
Tolminski Kuk (2085 m)
Izhodišče: Tolminske Ravne.
Dostop: Če prihajamo z Mosta na Soči, zavijemo tik pred Tolminom (za odcepom proti Poljubinju) v Žabče. Tam krenemo v desno proti Zadlazu, se spustimo do hidroelektrarne Zadlaščica in nadaljujemo navkreber do Tolminskih Raven. Dvanajst kilometrov dolga cesta do te gorske vasice je ozka, a ves čas asfaltna.
Višinska razlika: 1180 m.
Dolžina vzpona: skoraj 5 ur (Tolminske Ravne–planina Razor: 1.15, planina Razor-Škrbina: 2.30, Škrbina-Tolminski Kuk: 1 ura).
Kratek opis poti: Iz Tolminskih Raven krenemo proti Koči na planini Razor, od tam pa proti Škrbini. Na tem prehodu med Vrhom nad Škrbino in Podrto goro zavijemo v levo na stezo, ki pelje čez gruščnata pobočja do Zelenega vrha in Tolminskega Kuka. Pot je dobro označena in brez večjih nevarnosti, vendar precej dolga.
Zemljevid:
Bohinjsko jezero, 1 : 25.000.

NEDELjSKA MAŠA
V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu je maša vsako nedeljo ob 7., 10. in 19. uri.