Kot v komentarju na spletnem portalu Vatican News piše Alessandro Gisotti z vatikanskega Dikasterija za komunikacijo, papež Frančišek šport vedno izpostavlja kot sredstvo za krepitev sožitja med narodi.

Olimpijske igre bi morale biti na programu med 24. julijem in 9. avgustom 2020, vendar se je Mednarodni olimpijski komite zaradi koronakrize odločil, da srečanje športnikov z vsega sveta za leto dni preloži. Igre se tako začenjajo v petek, 23. julija, zaključile pa se bodo 8. avgusta letos.

Nekateri so jih že označili kot »žalostne olimpijske igre«. Da bi se izognili širjenju koronaokužb, v Tokiu ne bo dovoljena navzočnost gledalcev na tribunah stadionov, prepovedani so objemi med športniki, udeleženci tekmovanj si bodo morali sami obešati medalje okrog vratu – vse to z namenom, da bi se v čim večji meri izognili medsebojnim stikom.

Veličina človeka je še očitnejša takrat, ko pade, in ne takrat, ko zmaguje.

Papež Frančišek vedno znova poudarja vzgojni potencial športa za mlade, pomen postavljanja v vrsto in poštene igre, pa tudi – to je storil tudi med svojim bivanjem v bolnišnici Gemelli – vrednost poraza. Kajti veličina človeka je še očitnejša takrat, ko pade, in ne takrat, ko zmaguje, meni sveti oče. To velja tako v športu kot v vsakdanjem življenju.

V začetku leta je papež v daljšem pogovoru za športno revijo Gazzetta dello Sport dejal: »Zmaga vsebuje nekakšno draž, ki jo je težko opisati, toda tudi v porazu je nekaj čudovitega (…) Iz določenih porazov se rodijo lepe zmage, kajti takoj ko prepoznamo napako, nas preplavi želja, da bi jo odpravili. Rekel bi: tisti, ki zmagujejo, ne vedo, kaj vse zamujajo.«

»Šport nam pomaga širiti kulturo srečanja in solidarnosti,« je papež Frančišek dejal februarja 2017 v nagovoru delegaciji zimskih paraolimpijskih iger iz Avstrije. »Vi, športniki in pomočniki skupaj, kažete, da ni ne ovir ne omejitev, ki jih ne bi bilo mogoče premagati.« Ravno v času razhajanj in polarizacije najrazličnejših vrst bi lahko šport v svetu predstavljal univerzalen jezik.

Olimpijsko vadbišče v Tokiu FOTO: Vatican Media

Mešani občutki

Leto dni po premiku olimpijskih iger zaradi koronaepidemije se Japonska z mešanimi občutki pripravlja na veliki športni dogodek: veseljem in žalostjo, ponosom in skrbmi. Toda na teh olimpijskih igrah, ki se bodo odvijale v luči strogih zaščitnih ukrepov, bi lahko še toliko bolj izpostavili pomen in vrednost dogodka v njegovem značilnem simbolu: petih med seboj prepletenih krogih, ki predstavljajo duh bratstva in sožitja med narodi. To je sporočilo, ki ga danes gotovo nujno potrebujemo, saj vsi »plujemo v istem čolnu« in se poleg številnih težav soočamo še z nepričakovanimi spremembami sodobnega časa z zaenkrat še z nepredvidljivimi posledicami, kot je papež večkrat poudaril v obdobju epidemije.

Pet med seboj prepletenih krogov predstavlja duh bratstva in sožitja med narodi.

Zmaga in želja po zmagi

Papež Frančišek pa seveda izpostavlja tudi pomen zmage in želje po zmagi, kot je posredno storil v izjavi za javnost vatikanskega tiskovnega urada pri nedavnih evropskem in južnoameriškem nogometnem prvenstvu. Papežu se zdi pomembno zavedanje športnikov, da na športni stezi ali igrišču za dosego zmage »ne varčujejo z energijo«. Tovrsten tekmovalni duh je bilo zaznati že na zadnjih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru.

Po drugi strani pa se Frančišek, kljub pogostemu izpostavljanju svojega spoštovanja do ljubiteljske in občestvene razsežnosti športa ter njegove družbene vloge, dobro zaveda, da športne dejavnosti, predvsem na poklicni ravni, živijo od primerjav in preseganja meja. Navsezadnje človek najprej tekmuje sam s seboj. »Pokažite, katere cilje lahko dosežete s prizadevnim treningom, ki zahteva veliko tveganj in odpovedi,« je papež junija 2018 dejal v nagovoru italijanskim plavalcem. »Vse to so nauki za življenje, predvsem za vaše vrstnike. To je upanje, da bodo tudi letošnje olimpijske igre v Tokiu zmogle povezati napetost tekmovalnosti in duha edinosti. Premagovati meje in deliti slabosti. Danes je vedno bolj pomembno, da ne le osvojimo zlato medaljo, kar so sanje in cilj vsakega olimpijca, temveč skupaj osvojiti tudi medaljo človeškega bratstva,« tako papež Frančišek.