V zadnjih letih so se v Sloveniji namreč pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji, opozarjajo na NIJZ.

V Sloveniji kadi skoraj petina odraslih prebivalcev

Po podatkih iz leta 2021 je v Sloveniji tobak kadil manj vsak peti odrasli prebivalec (18,4 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. »V Sloveniji so naprodaj tudi številni novi izdelki. Ogrevani tobačni izdelki vsebujejo tobak. Elektronske cigarete in nikotinske vrečke pa vsebujejo nikotin, ne pa tobaka. Med odraslimi prebivalci v letu 2021 beležimo okoli pet odstotkov trenutnih uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov in približno en odstotek uporabnikov elektronskih cigaret,« navaja Helena Koprivnikar z NIJZ. Odstotek uporabe elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov je višji pri mlajših.

Po podatkih iz leta 2021 kadi dobrih 18 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Nikotin povzroča zasvojenost

Kot opozarja Koprivnikarjeva, je uporaba izdelkov z nikotinom med mladostniki še posebej tvegana. »Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti.«

Slovenija – družba brez tobaka?

V Sloveniji je bila lani sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022−2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. »To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne, povezane in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal petih odstotkov,« je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.

V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.

»Prek te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav,« pravi dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Več informacij lahko najdete tukaj.

Tobačnemu dimu izpostavljenih 2000 še nerojenih otrok

Kako pomembno je nekajenje v nosečnosti, pa je poudarila strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo Maja Lovše: »Vsaka bodoča mama želi imeti zdravega otroka, zato je pomembno, da nosečnica premisli tudi o svojem kadilskem statusu. Zaradi kajenja nosečnic je namreč tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok, s čimer se poveča med drugim tveganje za prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in prirojene okvare.«