»Nesreča, ktera mesto Celje in njegovo okolico skoraj vsako leto enkrat ali celo dvakrat zadene, je povodenj. Ako le dan in noč dežuje, sicer majhna in pohlevna Savinja silno narase, svoje bregove prestopi, ter se na daleko in široko po celi dolini razlije. … Kaj nek je uzrok take nenavadne nesreče? Po mojih mislih: posekanje gozdov. Gore okoli so skorej že vse gole; nobeni gozdi deževnih oblakov na-se ne vlečejo, ne na vdol derečih voda zaderžujejo. Struga (vodotečina) Savinje in drugih potokov postaja od leta do leta zaradi z golih višin nanešenega peska in kamenja plitkejša, tako da jo že majhna deževnica kmalu napolni in dvigne preko bregov. To je velika nadloga za lepo Savinjsko dolino.«

(Novice kmetijskih, rokodelskih in narodnih reči,
14. velikega travna 1851, str. 95)