To bi lahko bil jaz!
To bi lahko bil jaz!
V romanu spoznamo usodo Irene, ki jo krute okoliščine in posledična notranja otopelost pahnejo na ulico. Skozi njeno življenje razgrinja avtorica več perečih težav sodobnega časa: nedoslednost v vzgoji, odtujenost zakoncev in nezvestobo, ki vodi v propad zakona.
Tu se zgodba pravzaprav šele začne razvijati. Pisateljica se pretežno ukvarja z notranjim doživljanjem Irene. Kakšen odtis pusti v njej razveza in izguba otroka, kam jo duševna razrvanost nazadnje pripelje. Znajde se na dnu, brez sredstev za preživljanje, zato gre na ulico, na Miklošičevo, prosit miloščino.
Usmiljenje ne pozna poražencev
Bralec se vživi v njen vsakdanjik, z njo berači po ulici in se bori za košček dostojanstva, v nekem trenutku pa se prav vsak lahko zave, da bi lahko na njenem mestu bil on, če mu sreča ne bi bila tako mila.
Še eno pomembno sporočilo se vije skozi celotno zgodbo: Irena najde moč, da se bori, ker ji v ključnih trenutkih Bog na pot pošlje dobre ljudi in ker tudi sama ljubi. Prav to jo vleče iz nesmisla bivanja, saj spozna, da je kljub svojemu nezavidljivemu položaju tudi sama dar drugim. Zato avtorica svojo protagonistko iz žrtve, potem ko jo pošlje na pot odpuščanja, preoblikuje v svobodno osebo.
Tako Tanja Mlakar v romanu jasno pokaže, da usmiljenje ne pozna zmagovalcev in poražencev, ampak samo zmagovalce, kot pravi tudi papež Frančišek.
Roman Klošarka z Miklošičeve je bil že tretji podlistek pisateljice Tanje Mlakar. Redni bralci se prav gotovo spominjate romanov Neslišno hrepenenje o zakonski krizi in Vsiljivka v družini, ki je opisoval življenje z dementno materjo.