Nedavno je minilo 215 let, odkar je bil 14. oktobra 1809 sklenjen schönbrunnski ali dunajski mirovni sporazum. Podpisali so ga predstavniki med v vojni leta 1809 zmagovite Napoleonove Francije in močno poraženega Avstrijskega cesarstva. Jugozahodni predeli tedanje habsburške države, torej tudi slovenske dežele, so s tem pripadli cesarju Francozov in kralju Italije. »Veliki Korzičan«, francoski cesar Napoleon I. (1769–1821), se je še isti dan zaprl na štiri oči v enega od salonov palače Schönbrunn pri Dunaju z nekdanjim avstrijskim poslanikom (1801–1805) v Franciji, Ljubljančanom grofom Janezom Filipom Kobencljem (Cobenzl), med drugim tudi zemljiškim gospodom Štanjela na Krasu, Laž v Vipavski dolini, Predjame, Planine pri Rakeku, Šteberka ob Cerkniškem jezeru in Ribnice na Dolenjskem. O tem dogodku je baronu Žigi Zoisu v Ljubljano poročal dobro obveščeni Jernej Kopitar že 18. oktobra z Dunaja. Predstavljati si je mogoče, da je avstrijski diplomat Kobencelj – zadnji iz znane goriško-k...