Nekateri se zaradi bolezni ne smejo cepiti, zdravniki vsem ne morejo zagotoviti, da ne bodo imeli posledic, lahko tudi najhujših, toda ali smemo ignorirati opozorila? Zlasti kristjani, pri katerih mora biti ljubezen in odgovornost do bližnjega bistvo naše verske prakse?

Vsak je svoje sreče kovač ali vsak bo sam odgovarjal za svoja dejanja. Vsak lahko odkloni cepljenje, ne more in ne sme pa ogroziti drugega. Naša svoboda ne samo, da ne sme krniti svobode drugih, kaj šele ogrožati življenje bližnjega! 

V Sloveniji je odnos do cepljenja spremenjen v politično in ideološko vprašanje. 

Govorjenje o covid-fašizmu ni samo žalitev za one, ki so trpeli pod resničnim fašizmom, ki je s podpihovanjem državljanske vojne storil toliko grozot v naši zgodovini, ampak je zloraba zgodovinskih dejstev, odraz bolnega duha. 

Če se je nekdo politično zaplaniral in se mu politična igra ni izšla, nima pravice vleči v pogubo tudi vseh ostalih. Politika, ki zna biti samo proti in ne zna ponuditi vsebinske alternative konkurenci, je politika smrti in pogube. 

V slovenskem primeru je jasno, katere politične opcije so in bodo sokrive verjetno največje množične smrti Slovencev v 21. stoletju. Vsaj upamo lahko! 

Gre za enaka dejanja, kot so bila ona 1941. leta, ko je bil boj proti okupatorju zlorabljen za revolucijo, ki je bila zgolj in samo prigrabitev oblasti in uničenje demokracije.

Ker politika in ideologija ne ponujata izhoda pred katastrofo, ki jo doživljamo Slovenci in ji ni videti konca, se vprašajmo: ali smo slovenski kristjani storili dovolj?! Odgovor je: ne. 

Slišali smo celo neko javno izjavo, ki je nikoli ne bi smelo biti. Kot one o vdanosti dučeju! Odločnosti in jasnosti v stališčih je bilo premalo. Poznamo celo duhovnike, ki so anticepilci! 

Seveda imajo do tega kot možje vso pravico, ne pa kot duhovniki! Glede na neobetavno prihodnost bi morali stopati na pot skrbi za duhovne gobavce, ne pa da se uvrščajo mednje.

Če se bo današnje stanje nadaljevalo, bo covid-19 storil za naše versko življenje več škode kot komunizem. 

Koliko ljudi, zlasti mladih, ni deležnih nujnega verskega pouka? Koliko se jih je že in se še bo odtujilo od Cerkve? Koliko starejših in bolnih je umrlo osamljenih in zapuščenih, brez človeške in duhovne tolažbe bližnjih? Tudi zaradi nekrščanskega delovanja posameznih slovenskih kristjanov! 

Že samo zaradi enega samega umrlega si takega nekrščanskega ravnanja ne smemo dovoliti. Kaj šele za tisoč! Ne ateizem, naš napuh je naš največji sovražnik! Če smo resnično to, za kar se razglašamo, ni skrivnost, kaj in kje je naš krščanski dolg!

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (44/2021).