Tiskovna konferenca o položaju Slovencev v Italiji in neizvajanju zaščitnega zakona
Tiskovna konferenca o položaju Slovencev v Italiji in neizvajanju zaščitnega zakona
Zahteva po podpori s slovenske strani
V ponedeljek, 14. februarja, so minila štiri leta, odkar je italijanski parlament s približno petdesetletno zamudo izglasoval zaščitni zakon za slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini, to je v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Kako je z izvajanjem zakona, so na tiskovni konferenci ob četrti obletnici tega dogodka v Ljubljani povedali predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) iz Trsta Rudi Pavšič, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) v istem mestu Sergij Pahor, deželni tajnik SKGZ in predsednik za Goriško Livio Semolič. Konferenco je vodil predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Jure Kufersin.
Omenjeni so poudarili, da je izvajanje zakona praktično obtičalo na »mrtvi točki«, da pri italijanskih oblasteh ni čutiti politične volje oziroma pripravljenosti zagotoviti slovenski manjšini pravice, ki ji pripadajo oziroma jih popraviti tam, kjer se ji kršijo, ter da je italijanski film Srce v breznu samo še poslabšal odnose Italijanov do Slovencev v Italiji. Zato od slovenskih oblasti, če bo treba, pa tudi evropskih, pričakujejo »konkretna dejanja za izvajanje zaščitnega zakona« (Pavšič). Kje, je ob posameznih primerih neizvajanja oziroma kršenja zakona, povedal Sergij Pahor, ki je pred številnimi udeleženci tiskovne konference razgrnil celotno paleto dogodkov od priprave zakona in utemeljenih pričakovanj slovenske manjšine v Italiji do sedanjega zelo zaskrbljujočega stanja.
Čisto določen je bil tudi Semolič, ki je na lastnem primeru, ker njegov priimek vsebuje šumnik, povedal, kako je zaradi tega glede osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja zapostavljen v primerjavi z italijanskimi državljani.
Jure Kufersin, Rudi Pavšič, Sergij Pahor, Livio Semolič na tiskovni konferenci v Grand hotelu Union