Tinkova Sveta domovina
Tinkova Sveta domovina
Sveta domovina so v Zavodu sv. Stanislava naslovili slikarsko razstavo ljubiteljskega slikarja z Broda pod Šmarno goro. Valentin Erjavec – Tinko (1931) je v Meršolovem atriju poleg slik cerkva (Bled, Bohinj, Kostanjevica na Krki, Kranjska gora, Šmarna gora …) postavil na ogled tudi upodobitve evangeljskih prilik in obeležij iz Svete dežele. Upodobil je prilike o zakladu na njivi in biseru, o izgubljeni drahmi, o sejalcu, o gorčičnem zrnu, o nerodovitni smokvi in druge. »Upodobil sem prilike, s katerimi je Jezus nazorno in na razumljiv način podal globoke verske resnice. Prilike so vzete iz vsakdanjega življenja in iz narave,« je zapisal slikar Erjavec. Na sliki Luč, pot življenja, pa je upodobil »sedem evangeljskih obeležij«, ki jih je, kot je zapisal, »upodobil kot spomin na Sveto deželo, kamor sem večkrat poromal«. Na sliki Danica je upodobil, kot je zapisal, »cerkve, stolnice in opatije, ki nas popeljejo v čas pokristjanjevanja in oznanjevanja evangelija med našimi predniki«. Za tri slike je pripravil tudi obsežno rokopisno predstavitev posameznih cerkva in spomenikov z lepo kaligrafsko opremo in jih zvezal v tri unikatne knjige. Naslov razstave Sveta domovina je vzel iz pesmi Ko se srečajo, ki je izšla v pesniški zbirki Mladostni plameni njegovega strica Antona Erjavca, duhovnika in pesnika, ki je umrl leta 1910, star komaj 22 let.
Kako je mojster mizar Valentin v pokoju postal slikar Tinko?
Že v otroštvu in mladosti se je pri očetu izučil za mizarja in nato nadaljeval šolanje na Mojstrski šoli v Ljubljani, kjer je imel tudi predmet umetniško oblikovanje, pri katerem je pridobil nekaj osnovnega slikarskega znanja (npr. perspektivne poglede, senčenje ipd.) in tudi poznavanja različnih umetnostnozgodovinskih slogov. Zaposlil se je v tehničnem oddelku podjetja Hrast Ljubljana, svojo poklicno pot pa je zaključil v komercialnem oddelku podjetja Hoja Ljubljana.
Že v času šolanja na Mojstrski šoli je pokazal veliko nadarjenost za oblikovanje pri predmetih umetniško oblikovanje in opisna geometrija, slikati pa je začel šele v zrelih letih. V času okrevanja po prometni nesreči je pričel s slikanjem v tehniki gvaša. Najprej je naslikal tihožitje gladiole v vazi. Kasneje je slikal motiv z razglednic, nato pa je začel z upodabljanjem sakralnih objektov, cerkva in bazilik, ki jih je obiskal. Stavbe je najprej fotografiral, da si jih je lahko podrobno ogledal in bil pozoren na posamezne detajle, nato jih je naslikal v gvaš tehniki.
Razstava na ogled do 5. septembra
Razstavo so odprli v ponedeljek, 28. avgusta, slikarjevo življenje in delo je iskrivo predstavila Tamara Gantar, recitatorka Vesna Hribernik je prebrala pesem njegovega strica duhovnika Antona Erjavca; z doživetim glasbenim nastopom so odprtje, ki so se ga udeležili številni slikarjevi sorodniki in znanci, obogatili Andreja Erjavec ter Urša in Jure Sešek. Razstava bo na ogled do 5. septembra.