Tinjanski hrib se dviga nad avtocesto, ki se od Kraškega roba spušča proti morju. Njegov vrh si delita antenski stolp in cerkev sv. Mihaela, pod njima pa je nagnetena gruča hiš. V vetrovnem predprazničnem opoldnevu, ko so se po dolinah valile reke avtomobilov in je v mestih vse vrvelo od naglice, je Tinjan preveval neskaljen mir. Nizke hiše, ograjena dvorišča in poti med njimi je pometala burja, sonce pa je sipalo žarke po morju in zasneženih gorah na robu obzorja.

Na Tinjan se lahko povzpnemo po označenih planinskih poteh iz Ospa in Rižane. Oba vzpona sta kratka, zato ju velja – še zlasti če se pripeljemo od daleč – nekoliko podaljšati. Ena izmed najlepših možnosti je izlet iz vasi Kastelec, ki leži v bližini znanega Socerba. Hoja po kraški gmajni je slikovita in razgledna, med spustom proti Ospu pa si lahko ogledamo tudi mogočen skalnat udor nad vasjo. Njegove navpične stene privabljajo množice plezalcev z vsega sveta in če bomo imeli srečo, bomo lahko katerega izmed njih spremljali prav od blizu.



Prve planinske oznake v vasi Kastelec, do koder se pripeljemo z odcepa nad Črnim Kalom, opazimo pri krajevni tabli na koncu naselja. Tam zavijemo s ceste na kolovoz, ki gre mimo manjšega kala, potem pa se med kamnitimi ogradami v širokem loku zasuka na jug. Kmalu pridemo do razcepa. Desna pot krene čez travnato planjavo, ki jo sprva preraščajo manjše skupine drevja in grmičevja. Pri kupih peska in zemlje markacije izginejo, pot se izgubi. Kot ponavadi je rešitev iz zadrege čisto preprosta: če gremo naravnost naprej do prehoda med drevjem, pridemo na stezo, ki se začenja polagoma spuščati v Osapsko dolino. Na nasprotni strani doline se dviga poraščeni Tinjan, na desni se razprostira Tržaški zaliv. S travnatega pobočja, po katerem neusmiljeno razsaja burja, se hitro spustimo pod zatišni rob. Ozka steza zavijuga čez poraščen breg. Na enem izmed ovinkov je lep razgled na mogočno steno nad Ospom. Sledi dolg in raven spust, na dnu katerega se pot presuka nazaj v levo in v višini cerkvenega zvonika prispe v vas. Cerkev sv. Tomaža je s konca 16. stoletja, v začetku 19. stoletja je bila predelana, pred dobrim desetletjem pa zadnjič obnovljena. Označena pot se ji nekoliko ogne: markacije nas popeljejo v levo po ozki uličici do obveščevalne točke GRS in gasilskega doma.



Na dnu doline prečkamo asfaltno cesto s Črnega Kala in nadaljujemo proti jugu mimo kampa. Za mostičema prispemo do razcepa, izberemo srednji kolovoz in nadaljujemo do klanca. Po nekaj metrih vzpona zavijemo med borovce, ki tesno objemajo ozko stezo. Kmalu prispemo na travnato čistino. Za nami se v dolini razgrinja Osp, nad nami pa se že razločno kaže antenski stolp na Tinjanu. Na zgornjem koncu čistine je nov razcep – tudi tokrat upoštevamo pravilo, da je srednja pot najboljša pot. Vzpon je zložen in prav nič naporen. Hodimo med drevjem in grmičevjem, ki preraščata že davno opuščene terase, na katere spominjajo le še skladi zloženega kamenja. Ko prispemo do kolovoza, ki pripelje iz Rižane, zavijemo na desno. Pri manjšem kalu se vzpnemo na makadam, vendar za ovinkom znova prestopimo na stezo, ki nas v nekaj minutah pripelje pod vrh. Tinjan je obvezna točka Slovenske planinske poti. Žig je na steni ene izmed vaških hiš. Do nje pridemo, če se od cerkve po cesti spustimo do prvega križišča in zavijemo v levo.

Kdor se je med potjo razburjal zaradi burje, jo bo na vrhu morda še hvalil. V dobro prevetrenih dneh se namreč najlepše pokaže, da imajo planinski vodniki, ki razglašajo Tinjan za eno izmed najlepših razgledišč v Slovenski Istri, povsem prav. Če se malce sprehodimo po vrhu in počivališču pod njim, lahko občudujemo modrino Tržaškega zaliva ter belino Dolomitov in Julijskih Alp. Na severozahodu so raztresene stavbe obmorskega Trsta, pod nami valovijo griči med Žaveljskim in Koprskim zalivom. Na vzhodu se vleče Kraški rob, v njegovem zavetju počiva Črni Kal. V ozadju se dviga pobeljeni Slavnik, ob njem je Kojnik, v daljavi na jugovzhodu pa nam pogled odplava vse tja do Učke.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dekanih je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 11. uri. V župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Predloki pod Črnim Kalom pa je maša vsako nedeljo ob 10. uri.


OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: vas Kastelec (pri Socerbu).

Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko poti: približno 310 metrov.

Dolžina poti (Kastelec – Osp – Tinjan in po isti poti nazaj): 4.30 ure.

Opis poti in težavnost: Pot je lahka in dobro označena. Hodimo po Slovenski planinski poti. Iz vasi Kastelec, ki leži dobrih 320 metrov nad morjem, se čez odprt kraški svet in skozi goščavje spustimo v Osapsko dolino. Iz Ospa nadaljujemo zložno navkreber do približno uro oddaljenega in zelo razglednega Tinjana. Prijetna, zanimiva in slikovita pot, ki nam jo lahko malce zagreni le močna burja.

Zemljevid: Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, 1 : 50.000.

Dr.1/2007