Timotej je v tretjem razredu začel igrati košarko. Ko je začel študirati, je "preklopil" na tek. Najprej ljubiteljsko, z napredkom pa so misli rasle in rasle, zato zdaj celo tekmuje v gorskem teku. 

»Šport bi rad približal vsem.« FOTO: Osebni arhiv

»Moj glavni hobi je šport. V tem uživam, to je moj način življenja. Treniram zjutraj in pozno popoldne po službi oziroma zvečer. Vse to pa rad tudi posnamem in poslikam,« je v pogovoru za našo spletno stran povedal Bečan.

Kaj vam pomeni oziroma predstavlja tek?

Velikokrat sem se vprašal, zakaj tečem. Pravijo, da ima tisti, ki veliko teče, veliko problemov. Tisti, ki teče manj, pa ima manj problemov. Športnik sem že od malega in ne predstavljam si življenja brez tega. Pri teh besedah se vedno ugriznem v jezik, saj je predpogoj, da sem zdrav, da imam zdravi nogi in sicer celostno zdrav. Zato sem hvaležen. Iz tega sem dobil tudi veliko vrednot. Same pozitivne stvari sem potegnil iz tega, ki mi v življenju pomagajo, kot sta na primer vztrajnost in borba. To je treba imeti v vsakdanjem življenju. Pri teku sem spoznal veliko ljudi, tudi svojo ženo, tako da se vse prepleta. Spoznala sva se na tekmi. Tudi ona je včasih tekmovala na daljših progah in triatlonih, zadnja leta pred porodom pa tudi na gorskih tekih.

Od kod pa ideja za »vloganje« (snemanje)? Kaj vas je navdušilo, da ste začeli s tem?

Vse se je začelo s covidom-19, ko ni bilo tekem. Imel sem določene sponzorje in skozi to začutil dolžnost, da to predstavim na drugačen način. Tako sem se začel snemati. To mi vzame vedno več časa, ker sem vedno bolj zahteven. Želim si, da je vsebina iz dneva v dan boljša.

Evropsko prvenstvo na Kanarskih otokih. FOTO: Osebni arhiv

Veliko mi pomeni, ko mi ljudje napišejo, da me radi gledajo in prek mene dobijo motivacijo za trening. Prav to je moj glavni cilj, da še koga navdušim za gorski tek, saj je še dokaj nepoznan šport. Marsikdo misli, da je to eno samo »matranje« v hrib, ampak ni čisto tako, kar poskušam prikazati prek videa. Odmakneš se stran od mesta, prometa, hrupa in greš v naravo. V Sloveniji imamo res veliko možnosti oziroma naravne danosti za ukvarjanje s tem.

Osebni rekord Šmarne gore. FOTO: Osebni arhiv

Kateri je vaš največji dosežek in na katerega ste najbolj ponosni?

Najrajši se pohvalim z rekordom Šmarne gore, ker je merodajen dosežek. Na njem se vsak, ki kaj velja v gorskem teku, preizkusi. Tukaj imam res dober čas v primerjavi z ostalim. Na vsaki tekmi, ko čutim, da sem dal vse od sebe, sem zadovoljen. Velikokrat se rad pošalim, čeprav je čisto res, da sem raje deseti v mestu kot prvi na vasi. Veliko raje se udeležujem močnih in zanimivih tekem, tudi v tujini, kot pa da zmagam doma. To mi ne pomeni toliko. Več mi pomeni, da v svoji konkurenci dosežem svoj cilj.

Zadovoljen sem le, če dam od sebe vse, česar sem v danem trenutku sposoben.

Kako vam vera pomaga v vsakdanjem življenju? Se velikokrat obrnete na Boga?

Sem veren. Lani sem se še posebej zatekel k veri, ko je imela žena dvakrat splav. Že po prvem sva se obrnila k Bogu. Oba sicer izhajava iz vernih družin, a mlajšemu Timoteju to ni bilo tako pomembno, kot mi je zdaj. Potem pa spoznaš in vidiš, da potrebuješ nekaj, v kar verjameš in upaš. Zdaj z družino zelo uživamo. Velikokrat gremo k maši tudi med tednom. V Preski imamo odličnega župnika, ki obudi verski čut tudi pri mladih v župniji. Rad pa hodim tudi na romanja.

FOTO: Osebni arhiv

Tudi pri teku se vedno obračam k veri. Pred vsako tekmo se vedno pokrižam in sam pri sebi prosim Boga, naj mi stoji ob strani, da bom trden, da se bom dobro odrezal.

Letos poleti ste se tudi poročili. Kako gledate na zakonski stan?

Včasih sem poroko dojemal drugače. Ženi sem velikokrat rekel: ´Zate sem se odločil in s tabo bom do konca življenja, poročen ali ne poročen.´ To pri meni ni igralo nobene vloge, zato sem poroko jemal kot uraden podpis. Z njim pač par postaneta mož in žena. S pripravo na poroko pa sva oba začutila, da je poroka nekaj več. Bog pride v odnos, kar sva takoj po poroki tudi začutila. Priznam, da se po njen res drugače počutim. Drugače je biti poročen, kot biti le par, čeprav je bilo moje mnenje prej drugačno.

Pred vsako tekmo se vedno pokrižam in sam pri sebi prosim Boga, naj mi stoji ob strani, da bom trden, da se bom dobro odrezal.

Žena Jasmina in sin Elija vas velikokrat spremljata na tekmah. Vam to veliko pomeni?

»Z moralno podporo je vse lažje.« FOTO: Osebni arhiv 

Seveda mi veliko pomeni, da me žena in sin spremljata in podpirata. Vedno rad vidim, da gremo vsi skupaj na tekmo. Pred preizkušnjo potrebujem podporo domačih, to mi pomeni največ. Takrat se res sprostim, lažje zaspim in vse odmislim. Z moralno podporo je vse lažje.