Tigrovska spominska pot se začne v središču Ocizle (155 prebivalcev), kjer je ob večji asfaltni površini s košem in baliniščem informativna tabla. Od nje krenemo naprej med hiše. Cesta pelje proti cerkvi sv. Marije Magdalene, ki stoji na samem zahodno od vasi, nas pa kažipot kmalu usmeri desno. Ob kamnitem zidu prispemo do gozda in se strmo spustimo do pretežno suhe struge potoka Luza. Medtem ko se bližamo s kamni obdanemu izviru in lesenim klopem, v bližini zašumi. Po strmini švigne temna senca. Zdi se nam podobna divjemu prašiču, a srečanje je preveč bežno, da bi bili prepričani.

Iz grape se čez gozdnato pobočje prevalimo do sosednjega potoka. Čeprav je v njem malo vode, je ta precej glasna, saj pada čez nizek stopničast slap. Ker so jutranje temperature še vedno pod ničlo, je tolmun pod njim pokrit s tanko ledeno skorjo. Čez lesen mostič prispemo do ruševin nekdanjega mlina in gremo naprej ob potoku. Najprej hodimo po razkopanem kolovozu, ki pa zaradi suše k sreči ni blaten, potem po bolj prijetni stezi.

Od travnika nadaljujemo čez položno pobočje do potoka Vir. Njegovo strugo zapira pregrada iz peščenjaka, čez katero visi zavesa lehnjaka. Voda se po njej kot po toboganu spušča v majhen tolmun. Od slapa v Žlebini se mimo cvetov trobentic, pasjega zoba, žafrana in jetrnikov strmo vzpnemo do široke poti, ki se kmalu pridruži asfaltni cesti. Tik nad nami je vas Beka s cerkvijo sv. Lovrenca. Leta 1931 je imela 150 prebivalcev, zdaj jih je le še 22.

Tigrovska spominska pot se obrne nazaj proti Ocizli. Po nekaj sto metrih asfaltne ceste nas rumene puščice na tleh znova usmerijo na gozdno stezo, ki nas mimo ograjenega vhoda v Jurjevo jamo pripelje do potoka. Voda v njem se premika počasi in če bi jo bilo malo več, bi se razlila med drevesi. Toda struga se kmalu poglobi in se skozi naravni most spusti do vhoda v dober kilometer dolgo Miškotovo jamo.

S tem pa zanimivosti v tem delu poti še ni konec. Pred nami so še Maletova jama s slapom, Blažev spodmol in Ocijska jama. Za njo se v levo odcepi bližnjica do Ocizle, mi pa nadaljujemo po daljši poti proti jugovzhodu. Drevje se počasi razmakne in na slemenu zagledamo strehe hiš. Makadamska cesta nas pripelje do kamnitega mosta. Pred njim zavijemo na kolovoz, se mimo kavern vzpnemo do strelskega jarka na vrhu hriba, prečkamo znova kolovoz in se po stezi mimo slapa Cumpet vrnemo v Ocizlo. Tam se lahko sprehodimo do cerkve sv. Marije Magdalene, ob zemljevidu na informativni tabli pa še enkrat podoživimo zanimivo pot, po kateri smo hodili minuli dve uri.

Izhodišče: Ocizla.

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na priključku Kozina, od koder nadaljujemo vožnjo po stari cesti proti Kopru. Za krajevno tablo na koncu Kozine prispemo do podvoza. Za njim zavijemo proti vasi Klanec pri Kozini, skozi katero se pripeljemo v Ocizlo. Avto pustimo blizu table, na kateri je zemljevid Tigrovske spominske poti.

Dolžina krožne poti: šest kilometrov oziroma dobri dve uri hoje.

Kratek opis poti: Tigrovska spominska pot je speljana po razgibani gozdnati pokrajini med vasema Ocizla in Beka. Označena je z rumenimi krogi. Ob njej je vrsta naravnih znamenitosti: slapov, podzemnih jam, spodmolov in celo naravni most. Pot je zelo primerna za družinski izlet.

Zemljevid: na tabli v Ocizli.

Zloženka: Na spletni strani www.hrpelje-kozina.si/tigrovska-spominska-krozna-pot je objavljena zloženka z opisom poti in zanimivosti ob njej.

Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Hrpeljah je maša vsako nedeljo ob 9. uri.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (12/2022). 

1/12