Tigrovci kot vzor na poti do sprave
Tigrovci kot vzor na poti do sprave
Septembra 1927 so se na Nanosu zbrali predstavniki liberalnih in demokratičnih sil iz Trsta (Andrej Šavli, Jože Dekleva, Dorče Sardoč), Gorice (Albert Rejec, Zorko Jelinčič) in Ilirske Bistrice (Jože Vadnjal) in se odločili za organiziran upor proti raznarodovalnemu fašističnemu nasilju. Uporniški organizaciji so dali ime TIGR, ki je sestavljeno iz prvih črk imen krajev Trst, Istra, Gorica in Reka. Ob 95. obletnici ustanovitve se o TIGR-u pogovarjamo z Milanom Gregoričem, publicistom, ki ga bralci Družine in njene priloge Slovenski čas poznajo po njegovem prizadevanju za rehabilitacijo te prve protifašistične organizacije v Evropi.
Gospod Gregorič, ali se še spomnite, kdaj in kako ste se začeli srečevati z zgodbo o TIGR-u?
O TIGR-u sem prvič kaj slišal že v otroštvu iz šepetajočih in skrivnostnih razgovorov med starši in njihovimi sorodniki, ki so bili zaradi svoje predanosti...