Ti si najboljše, kar se mi je zgodilo!
Ti si najboljše, kar se mi je zgodilo!
Celoten pogovor si preberite v novi, 50. številki Družine.
Čeprav živijo Perujci v revščini, opažate, da izžarevajo veselje.
Sem med bogatimi in revnimi, za Perujce pa je značilno, da so veseli, da znajo uživati in biti skupaj. Če pogledam zakaj, se ob njih največ naučim sama. Radi so skupaj.
Biti skupaj, znati skupaj praznovati, jesti, si pomagati. In drugo, kar se vedno znova učim od njih, je, da niso tako analitično razumski, si pa dosti bolj zaupajo, to, kar zaznajo, začutijo, gre spontano vedno skozi telo. Skozi telo gredo tudi odnosi z drugimi v objemih, poljubčkih, bližini, intimi, tako nas hranijo in razveselijo. Objem, stisk in bližina, ki zavibrira med nami, tudi zdravi. Bolj kot sem jaz to, kar sem, laže komuniciram z drugimi in bolj doživim, da smo skupaj.
Ko sta pred leti prišli z mano za en mesec v Slovenijo dve mladi družini iz Pukaraja, niso mogli verjeti in so bili šokirani, da je ob takem bogastvu, standardu in razvajanju tako malo veselja. Bala sem se, da jih bo ta mesec v Sloveniji pokvaril, pa so mi bili zelo hvaležni, da sem jih pripeljala s sabo: »To izkustvo nas je ozdravilo ideje, da boš srečen in vesel, če boš imel materialne stvari.«
Vam izkušnja misijona pomaga živeti pristno veselje?
Okolje te sleče in si, kar si, reagiraš s tem, kar si. Misijon mi pomaga živeti preprosto življenje in pristne stike. Ob tem doživljam, kako Jezus vstopa in dela. Ko ga doživijo, je zame to dejansko blaženost. Potem se z Njim »poklopijo«, zacvetijo in sem brez skrbi.
Če pa govoriva o revnih in bogatih, revni nimajo kontrole nad življenjem. Če pa sem iskrena, niti bogati nimajo kontrole nad življenjem. Živijo v mehurčku. Navidezna gotovost je slepilo.
Foto: Osebni Arhiv s. Andreje Godnič
Celoten pogovor si preberite v novi, 50. številki Družine.