Letošnje leto je za kmetovalce in pridelovalce zelo pestro. Konec februarja je bil zelo topel, nato je prišla pozeba, maj je bil moker in hladen, druga polovica junija pa je bila nadpovprečno topla. Kako je to vplivalo na vegetacijo rastlin?

Letos smo se v prvi polovici leta srečali z izredno pestrim vremenskim dogajanjem. Že v marcu smo imeli prvo pozebo na Primorskem, ki je prizadela predvsem marelice in v večini povzročila 100-odstotno škodo. V celotni Sloveniji smo se s pozebo ponovno soočili med 5. in 9. aprilom. Najbolj sta bila prizadeta sadno drevje in vinska trta. Moker in hladen maj se je odrazil v počasnejši rasti tako vrtnin na prostem in v zavarovanih prostorih kot tudi poljščin. Zaradi hladnih tal so bile setve koruze, soje, fižola in buč izvedene zelo pozno, koruza in oljne buče so imele težave z vznikom. Nizke temperature in moča so prizadele in občutno zmanjšale pridelek špargljev, jagod in zgodnjega krompirja, slabo pa je vreme vplivalo tudi na rast in razvoj plodovk. Prizadeta so bila tudi žita, kjer se ocenjuje do 30-odstotni izpad pridelka, ponekod so se zaradi mraza kazali celo znaki poškodb na žitih (kloroza, propadanje rastlin). Pri vseh kmetijskih rastlinah so se povečale težave z boleznimi, oslabljene rastline so prizadele bakterije in glive, prihajalo je do prerazmnožitev uši in drugih sesajočih žuželk. Sledil je suh junij z obdobji nadpovprečno visokih temperatur, ko smo se soočili tudi s prvo letošnjo sušo. Težava pa ni bila le suša, ampak tudi zelo visoke temperature. Te povzročajo poškodbe, ožige na plodovih in listih, pri visoki temperaturi sta onemogočena tudi opraševanje in oplodnja. Zaradi vseh vremenskih neprilik so letos večji tudi stroški pridelave. Ti se večajo predvsem na račun nujnega dodatnega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, več ročnega dela in stroškov za ponovno vzgojo sadik oziroma sanacijo po toči. 

Slovenski pridelovalci se sprašujejo, kakšna bo glede na vse težave letošnja letina. FOTO: Jože Potrpin

Kakšno škodo je spomladanska pozeba povzročila v naših sadovnjakih in vinogradih?

V sadjarstvu in vinogradništvu je zaradi posledic pozebe nastala precejšnja škoda. Povprečna poškodovanost nasadov se je gibala med 50 in 80 %. Najbolj je bilo prizadeto koščičasto sadje (marelice, breskve, češnje), kjer je bila poškodovanost tudi do 100-odstotna, pa tudi zgodnje sorte jablan, hrušk in vinske trte, kjer škoda ocenjujemo na od 60 do 80 %. V trajnih nasadih je težava dejstvo, da je treba kljub pozebi in manjšemu pridelka ali pridelku slabe kakovosti (porjaveli in deformirani plodovi, mrazni obroči) izvesti vse agrotehnične ukrepe.

Kakšna bo po vaši oceni letošnja stopnja samooskrbe z jabolki in drugimi vrstami sadja? 

Slabša oskrba s slovenskim sadjem se že pozna. Slovenskih marelic, breskev, češenj in sliv praktično ni na trgu, manj je tudi jagodičevja, kot so jagode, ribez, robide in maline. Glede na ocene prizadetosti nasadov v maju lahko pričakujemo precejšen izpad pridelka tudi pri jabolkih in hruškah, zlasti pri zgodnjih sortah, ki so bile bolj izpostavljene pozebi. Že tako nizka stopnja samooskrbe z domačim sadjem bo letos še bistveno manjša. 

V drugi polovici junija je nastopilo obdobje zelo vročega vremena, ki smo mu priča tudi zdaj. Katere kulture so trenutno najbolj na udaru?

Vse kmetijske rastline so bolj ali manj občutljive na pomanjkanje vode in v sušnih obdobjih potrebujejo zalivanje. Najbolj na udaru so posevki in nasadi, ki se jih ne namaka, rastejo pa na plitvih prodnatih tleh z majhno vsebnostjo organske snovi. Tu so se sušne razmere odrazile najprej in najmočneje. Najbolj prizadete so vrtnine, kjer se lahko kljub namakanju pojavijo tudi ožigi listov in plodov zaradi sonca in hude vročine. 

Takšna zelenjava ni več primerna za trg ali pa ima zaradi poškodb manjšo trajnost in nižjo tržno vrednost.

Pri nekaterih vrtninah (kapusnice, paprika, bučke, česen, čebula …) se kaže izpad pridelka med 30 in 50 %, tudi pridelki poljščin bodo v letošnjem letu vsaj za 20 do 30 % manjši glede na prejšnja leta. 

Slabša oskrba s slovenskim sadjem se že pozna. FOTO: Tatjana Splichal

Glede na vse bolj vroča poletja je ena od ključnih rešitev za poljščine namakanje. Koliko slovenskih kmetijskih površin ima to možnost in kje so namakalni sistemi najbolj razširjeni?

Namakanje je eden od pomembnih ukrepov za blažitev posledic suše, še zdaleč pa ne edini. V letu 2020 smo v Sloveniji namakali 3.404 ha kmetijskih zemljišč, od tega nekaj več kot 2.700 ha poljščin in vrtnin ter skoraj 600 ha sadovnjakov in oljčnikov. Največ namakalnih sistemov je na območju Pomurja, Podravja in Goriške.

Kako koronske razmere vplivajo na trg domačih kmetijskih izdelkov in pridelkov. So te za naše pridelovalce dodatna priložnost?

Večini pridelovalcev so koronske razmere povzročale težave. Zaradi nedelovanja hotelov, gostinskih obratov in javnih zavodov so se praktično vsi sektorji soočili s precejšnjimi težavami. Marsikateremu pridelovalcu so pridelki ostali ali pa jih je bil prisiljen prodati močno pod ceno, ki bi krila stroške pridelave. Vsaka nova situacija pa je vedno tudi nova priložnost, predvsem za tiste, ki so se sposobni hitro prilagoditi in najti nove tržne poti in pristope. Tako so nekateri dobro izkoristili možnost prodaje prek spleta in od vrat do vrat ali na tržnici, vendar so bile te prodane količine precej manjše od tistih, ki bi jih sicer v normalnih razmerah prodali v gostinske obrate in javne zavode. 

Zaradi omejitve gibanja med občinami je bila precej manjša tudi prodaja na domačem dvorišču, saj se marsikateri kupec ni odločil za osebni obisk kmetij, če ta ni bila v občini njihovega prebivališča.

Pridelovalci so se morali zaradi epidemije hitro prilagoditi. FOTO: Jože Potrpin

To nedeljo je pred nami referendum glede novele zakona o vodah. Kakšno je stališče vaše zbornice glede tega vprašanja?

Zbornica je vedno zagovarjala zaščito voda in pravico vseh do čiste pitne vode. S tega stališča se že skoraj 15 let borimo za ustrezno ureditev vodovarstvenih območij v Zakonu o vodah tako, da bodo ta zaščitena z vodovarstvenim režimom, lastnikom – kmetom pa bo v zameno ponujeno drugo kmetijsko zemljišče ali pa ustrezna odškodnina. Glede na to, da zakon že od vsega začetka nima ustrezne rešitve glede zaščite vodovarstvenih območij, nas čudi dejstvo, da se s tem problemom v vseh teh letih ni ukvarjal noben politik, strokovnjak, naravovarstvenik ali celo javno protestiral proti takšni ureditvi. Kmetje smo tu ostali popolnoma sami, tudi brez ustrezne podpore resornih ministrstev, čeprav zakon že od svojega nastanka nima ustrezne ureditve zaščite vodovarstvenih območij. Za nas je to bistvo zgodbe, vse ostalo je politika.