Grb je v svoji dokončni obliki od 13. stoletja dalje osebno, nespremenljivo in trajno znamenje. Je barvni slikovni znak, ki je upodobljen na ščitu, predstavlja pa lahko osebo ali rodbino, združenje, versko skupnost in ozemlje v smislu kraja, krajine, dežele ali države. Vsak grb se mora tudi podrejati strogim pravilom heraldične teorije. Za razliko od grba imenujemo emblem tisti znak, ki oblikovno vsebinsko ni podvržen nobenim drugim kakor le trenutnim tržnim zakonitostim.

Slovenske zgodovinske dežele

Grbi slovenskih zgodovinskih ozemelj so bili od 12. oziroma 13. stoletja do razpada Avstro-Ogrske in ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 nosilci teritorialne simbolike in identifikacije. Zaradi političnih in ozemeljskih sprememb, ki so se zgodile po prvi, še bolj pa po drugi svetovni vojni, spomin nanje počasi bledi. Dobro pa je, da se zavedamo, da spadajo štajerski panter, koroški levi, kranjski orel, goriški lev, istrska koza, klobuk S...