Bolezen ščitnice lahko povzroči kar nekaj težav. Najpogosteje se pojavlja pri ženskah med 20. in 50. letom starosti. Ščitnica lahko deluje preveč (strokovno temu rečemo hipertiroza) ali premalo (hipotiroza); ob tem je lahko tudi povečana (zlasti ob vnetju, lahko gre za golšavost ob pomanjkanju joda ali pa za gomolj ščitnice).

Pri hipotirozi ščitnica izloča premalo ščitničnih hormonov, ki so nujni za rast in obnavljanje tkiv, energijsko in presnovno ravnotežje v telesu. Najpogosteje so vzrok hipotiroze avtoimunsko vnetje ščitnice, ki povzroča propad žleznega tkiva; redkeje gre za stanje po operaciji ščitnice, ali pa gre za premajhen vnos joda (ki se ga zato dodaja soli). Bolniki s hipotirozo so utrujeni, zaspani, brezvoljni, slabše fizično in psihično zmogljivi; lahko so tudi depresivni, hripavi, imajo suho kožo in lase, se manj potijo. Značilen je tudi zmanjšan apetit, zaprtje, naraščanje telesne teže, včasih tudi bolečine v sklepih, mravljinčenje in slabše prenašanje mraz...