Kaj je značilno za misijonarjenje v Kazahstanu?

V primerjavi z Vietnamom, kjer sem misijonaril pet let, in Zambijo, kjer sem bil še kot diakon eno leto, je tu manj neposrednega misijonarjenja, pač pa bolj spremljanje ljudi in pomoč v veri. Kazahstanci so načeloma muslimani, a zelo malo je takih, ki se res držijo muslimanskih običajev. Veliko je tradicionalnega verovanja; na severu v gorah ljudje na primer vežejo trakove na drevesa, kar nima nič skupnega z muslimansko vero, ampak z religioznostjo, povezano z naravo – gre za tengrianiste. Če večina ne je svinjskega mesa, pa pri pitju alkohola Kazahi prav nič ne zaostajajo za drugimi.

FOTO: Osebni arhiv

Ali se katoličani v muslimanskem Kazahstanu srečujejo s kakšnimi težavami?

Država sama po sebi je nevtralna, ima zakone, ki vsa verstva omejujejo enako. Ni mogoče reči, da imajo muslimani vpliv, ampak ravno nasprotno – da ima država vpliv nanje, na primer na izbor imamov. Sobivanje je lepo; tu okrog nas živijo kazaške ali muslimanske družine in z nikomer nimamo težav. Poleti imamo oratorij za vse otroke in razen redkih izjem otroci pridejo iz vseh družin. Težava se pojavi le, če nekdo sprejme krščanstvo.

Ob praznovanju Abrahama. FOTO: Osebni arhiv

Kazahstan je januarja, ko so bili protesti, poklical na pomoč rusko vojsko. Po napadu na Ukrajino pa se zdi, da se od Putina ograjuje. Kakšen je pogled Kazahstancev na današnjo Rusijo?

Prvi predsednik države, Nursultan Nazarbajev, je ob pritiskih zahodnih držav, še posebej ZDA, naj se Kazahstan zelo obrne proti Zahodu, dejal: »Bog daje sosede, prijatelje si izbiraš sam. Naši sosedi so Kitajci in Rusi, in ker so od Boga dani, bomo z njimi imeli dobre odnose. Prijatelje si izbiramo sami, to ste pa vi in tudi z vami bomo imeli dobre odnose.«

Pri tem vprašanju so zelo pragmatični in se z vsemi trudijo imeti dobre odnose. A predsednik Tokajev se je s prošnjo za posredovanje članic Skupnosti neodvisnih držav ob januarskih nemirih precej obrnil na rusko stran. Kazahstan je deveta največja država na svetu, ki pa nima dostopa do morja in je pri mnogih stvareh zelo odvisna od Rusije. Svoje nafte in plina na primer ne more prodajati drugače kot po naftovodih in plinovodih čez Rusijo.

Kazahstan je deveta največja država na svetu, ki pa nima dostopa do morja.

Če pogledamo na ozračje v Kazahstanu: neki duhovnik na jugu države je govoril in pisal zelo v prid Ukrajini, a so nekateri nehali hoditi v cerkev. Drug duhovnik, po rodu Kazahstanec, mu je odvrnil, da bi bilo bolje politiko pustiti zunaj cerkve. Že od začetka vojne pri vsaki maši molimo za mir v Ukrajini in po vsem svetu. Tudi pri nas v župniji in v samostanu te teme ne odpiramo, ker sicer lahko prihaja do napetosti. Kazahstanci nasploh so morda usmerjeni bolj proukrajinsko, tisti, ki imajo vsaj nekaj ruskih korenin, pa bolj prorusko. Neki Kazahstanec mi je pred petimi leti dejal, da Kazahstanci pri mednarodnih športnih tekmah navijajo za Kazahstan, če ta ne igra, pa za Ruse.

Celoten intervju lahko preberete v zadnji številki tednika Družina (36/2022).