Kanonizacije Matere Terezije se je razveselil ves svet, ne le katoliška Cerkev. Osebnost nove svetnice za vse, ne glede na vero ali kulturo, predstavlja dobro in zavzemanje za trpeče. Edina nečakinja »matere ubogih«, 70-letna Agi Bojaxhiu, ki že od mladosti živi na Siciliji, pravi, da je Mati Terezija, sestra njenega očeta, vedno veliko delala, vendar se ni nikoli izpostavljala.

Bila je zelo zadržana. Pri njej je vse delovalo naravno, tudi največji napori: »Sama sem jo videla delati zares naporne stvari, kakor je pranje rjuh, ko je že bila v določeni starosti …« Dolgo se je sklanjala k osebam, ko je negovala tiste s hudimi boleznimi. Kar je delala, je bilo izjemno, četudi bi lahko rekli, da je bilo preprosto. Dotikala se je ran, pomagala, organizirala je sestre, ki sedaj nadaljujejo njeno delo …

Mati Terezija je bila zelo ljubezniva tudi med srečanji s svojo družino. Bila je oseba, ki je širila občutek miru: »Vsaj jaz sem vsakič, ko sem se pogovarjala z Materjo, tudi ko sva bili sami, uspela govoriti na način, kakor mi ni nikoli uspelo z nikomer drugim. Dala mi je vedrino: njene oči so te gledale prav v notranjost … Če si pogledal v Materine oči, si čutil, da je videla v tvojo notranjost, v tvoje srce.«

Doma je bila Mati Terezija vedno tudi pozorna. Agi se spominja, kako ni hotela jesti čokolade, četudi jo je imela zelo rada. Njen red je strog in ne odobrava hrane razkošja. Svetnica je tako govorila: »Ker večina ljudi, ki jih poznam, s katerimi živim, nima denarja, da bi si kupila čokolado, je tudi jaz ne bom jedla.« Kar so ji pošiljali kot darila, karamele ali čokoladne bombone, je razdelila med druge, ničesar ni prihranila zase.

»Bila je taka: posebna, toda obenem normalna, v smislu, da se ob njej nisi počutil v zadregi …« Pravi izraz zanjo bi bil »preprosto izjemna«. Ob njej so se vsi počutili prijetno, bila je razpoložljiva za vse, vedno je znala reči pravo stvar v pravem trenutku. Agi nadaljuje, da ni bila »klasična teta«: bila je teta in bila je Mati Terezija. Mešanica, ki je ni mogoče opredeliti, posebna osebnost. Svoji nečakinji je vedno naročala molitev. Zelo pomembno se ji je zdelo, da družina moli skupaj. Poudarjala pa je tudi pomen družine. Agi je opozarjala, da je ta na prvem mestu, torej njeni otroci in njen mož, skrb zanje; družinska mati naj svoje najbližje spremlja, vedeti mora, kaj delajo ali ne delajo. Šele nato, če ji ostane čas, naj se posveti še drugim. Družina je bila zanjo najpomembnejša, bila je pred vsem ostalim.

Mnogi mislijo, da je Mati Terezija vedno imela »svečeniški, zamišljen izraz«. Njena nečakinja pravi, da ni bilo tako. Rada se je šalila, večkrat tudi nekoliko ironično. Imela je smisel za humor in ni bila »pobožnjakarska«. V mladosti, ko je še živela v Albaniji, je rada igrala klavir, rada je hodila na izlete, ki jih je organizirala sama s svojimi sošolci. Od mladih let dalje, kakor je Agi povedal njen oče, je bila Mati Terezija »organizatorka«.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV