Dejal je, da so pred teologijo danes postavljena vprašanja, ki jih je posamezniku in človeštvu postavila pandemija novega virusa; zlasti še, kaj je ali kaj dejansko bo tisto drugače, o katerem ves čas govori papež Frančišek: da iz krize ne bomo izšli enaki, izšli bomo boljši ali slabši. Vprašal (se) je kaj moramo storiti, da bomo iz krize izšli boljši.

Pred proslavo je bila v stolnici maša, ki jo je daroval veliki kancler Teološke fakultete ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

»Pri odkrivanju tega nam mora dejavno pomagati tudi teologija. Drugo vprašanje, ki je s prvim precej povezano, pa je večno vprašanje zla, ki je s Putinovo vojno v Ukrajini spet surovo ostro zarezalo v duše in v človeštvo. Seveda ne gre za to, da bi dali dokončne odgovore, ker dokončnih odgovorov ni. Pač pa mora teologija s svojimi različnimi spoznanji pomagati človeku, da bi se z zlom soočal na odrešenjski način, da bomo v hoji za Kristusom zlo spreminjali v pot odrešenja.«

Poklicani, da iz vere in odnosa do Boga gradimo odnos drug do drugega

Spremljajoče sta uvodoma med drugimi nagovorila veliki kancler Teološke fakultete ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore in dekan Teološke fakultete dr. Janez Vodičar.

Pozdrav velikega kanclerja Teološke fakultete, ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta. FOTO: Tatjana Splichal

Dekan Teološke fakultete dr. Janez Vodičar je dejal, da so v letu, ko so bili daleč vsak sebi najprej prepuščeni lastni iznajdljivosti, kako uspešno izvesti pedagoški in raziskovalni program, dokazali, da zmorejo prerasti utečene navade in pokazati ustvarjalnost za dobro študentk in študentov.

Pozdrav dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janeza Vodičarja. FOTO: Tatjana Splichal

Ob obeh lanskih evalvacijah, tako s strani mednarodne agencije kot s strani nacionalne agencije, so dobili potrditev, da gre delo v pravo smer. Še bolj so to občutili, ko so letošnje akademsko leto začeli v prostorih fakultete. Izkoristili so prednost, ki jo imajo kot majhna fakulteta za intenzivno in osebno srečevanje. »Naši odnosi so prav navkljub vsej ranljivosti in krhkosti postali odraz našega pedagoškega in raziskovalnega dela.«

Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga

Prof. dr. Roman Globokar je predaval s temo Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga. Osredotočil se je na ranljivost kot bivanjsko danost vsake človeške osebe, kot zavedanje naše krhkosti, nedovršenosti, ki pa nas odpira v odnos z drugimi in v iskanje kreativnih rešitev. Tema njegovega razmišljanja je bila, v kakšni meri je lahko, če sploh, ranljivost kriterij za moralno odločanje. Je ranljivost moralni kriterij zgolj, ko govorimo o določnih skupinah ljudi, npr. begunci, ostareli in bolni, otroci, ki potrebujejo posebno zaščito, ali lahko ranljivost jemljemo kot moralni kriterij tudi širše, kot smerokaz za uresničevanje našega človeškega življenja?

Ranljivost pomeni izpostavljenost, občutljivost ter sposobnost za odziv in prilagajanje. Prepričan je, da se v naši krhkosti skrivajo zakladi, ki so sposobni prenoviti življenje posamezne osebe in celotne družbe. »Gre za izvorno stanje človeškega bitja, da ni samozadosten, da ni popoln suveren, da je vedno nedovršen, izpostavljen tveganju in tudi bolečini. Prav zaradi tega pa hrepeni po odnosu, po drugem. Ker smo ranljivi, smo sposobni čutenja, empatije, ljubezni, presežnosti.« 

Prof. dr. Roman Globokar je predaval s temo Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga. FOTO: Tatjana Splichal

Zaradi prizadejanih ran lahko človek postane bolj surov

Stanje ranljivosti v svojem jedru ni nekaj negativnega, kar bi bilo treba za vsako ceno preseči, meni dr. Globokar. »Človek lahko sprejme svoje rane in jih ustvarjalno vtke v svojo življenjsko zgodbo. Seveda pa sama ranjenost še ne zagotavlja, da bo človek zaradi ran postal bolj občutljiv, empatičen in ustvarjalen. Ravno zaradi prizadejanih ran lahko človek postane bolj surov, neizprosen, tiranski. Strah pred novo prasko ga usmeri v brezkompromisno in agresivno držo do potencialnih sovražnikov.«

Spomnil je na vojaške stratege v trenutni vojni v Ukrajini. »Izvor vojne je v ranjenosti, rešitev pa bi bila v sprejetju ranljivosti sebe in drugih, kar bi vodilo v odpoved nasilju ter želji po nadvladi drugega.«

Prav izkušnja ranljivosti nas odpira v odnos z drugimi

Dr. Roman Globokar je dejal, da ob aktualnih dogodkih pandemije in vojne v Ukrajini še na poseben način doživljamo ranljivost in nemoč. »Prav izkušnja ranljivosti pa nas odpira v odnos z drugimi, v iskanje ustvarjalnih rešitev, v držo sočutja, sodelovanja, solidarnosti in skrbi. Krhkost, nedovršenost in ranljivost predstavljajo temeljno bivanjsko danost vsakega živega bitja.« 

Predavatelj je prepričan, da je tudi Bog v svojem bistvu ranljiv, saj je čuteč in solidaren s svojim ljudstvom, še več, v Jezusu Kristusu postane eden izmed nas in se nam razodene v vsej svoji ranljivosti. »Prav preko njegovih ran prihaja na svet odrešenje in možnost za novo življenje. Vera v Jezusa Kristusa nam omogoča, da sprejmemo svojo ranljivost, da smo pozorni na ranljivost drugih ljudi in celotnega stvarstva ter da prevzamemo odgovornost in skrb za življenje. V sprejetju naše nemoči in ranljivosti je pravzaprav naša resnična moč.«

Najvišjo nagrado študentom Teološke fakultete sta prejela Mojca Pavlič Drnovšek in Rok Gregorčič 

Dekan Teološke fakultete dr. Janez Vodičar je diplomantom izročil diplomske listine. Vsem, sodelujočim in profesorjem, se je v imenu študentov zahvalil Janez Pavel Šuštar. Nekatera zaključna dela se še posebej odlikujejo po kakovosti in izvirnosti. Teološka fakulteta najbolj izstopajočim diplomskim ali magistrskim delom vsako leto podeljuje Tomaževo nagrado. Letos sta bila dobitnika dva študenta, magistra teologije Mojca Pavlič Drnovšek in Rok Gregorčič.

Za magistrsko delo z naslovom Vera in racionalnost v Kierkegaardovi misli je Tomaževo nagrado prejel Rok Gregorčič. FOTO: Tatjana Splichal

V utemeljitvi je mentor prof. dr. Branko Klun dejal, da se je Rok Gregorčič v svojem magistrskem delu z naslovom Vera in racionalnost v Kierkegaardovi misli lotil osrednje teme tega vplivnega danskega misleca. Ali je Kierkegaard mislec iracionalnosti in zagovornik fideizma? Ali vera pri Kierkegaardu pomeni golo zaupanje in odločitev, ki izključuje razum?

Na to vprašanje ni enostavnega odgovora in je predmet mnogih akademskih kontroverz. Gregorčiču je uspelo odpreti svež interpretativni pristop, ki Kierkegaardovo metodo paradoksa poveže z argumentativno strategijo Sokrata, katerega je Kierkegaard temeljito poznal in cenil.

Če je nekdo v nevednosti in zmoti, ga je potrebno skozi sokratsko »prevaro« najprej sploh odpreti za možnost drugačne logike in resnice. Zato so pri Kierkegaardu navidezne iracionalnosti v službi racionalnosti, ki pa ima drugačen, nekonvencionalen značaj. Avtor je pokazal, da Kierkegaard verjame v takšno racionalnost krščanskega razodetja in vere ter da je pri njem celó mesto za naravni razum, ki pa ni neosebno nevtralen, temveč zaznamovan z ljubeznijo in angažiranostjo.

Predšolske preventivne delavnice kot pomoč za krepitev starševskih kompetenc

Za magistrsko delo z naslovom Predšolske preventivne delavnice kot pomoč za krepitev starševskih kompetenc je nagrado prejela Mojca Pavlič Drnovšek. V utemeljitvi je mentorica doc. dr. Saša Poljak Lukek dejala, da magistrska naloga raziskuje izkustveni proces v preventivnih delavnicah s starši predšolskih otrok. V teoretičnem delu predstavi proces oblikovanja starševske vloge, raziskuje osnovne termine razvoja v predšolskem odboju in poda pregled preventivnih dejavnosti v predšolskem obdobju.

Za magistrsko delo z naslovom Predšolske preventivne delavnice kot pomoč za krepitev starševskih kompetenc je Tomaževo nagrado prejela Mojca Pavlič Drnovšek. FOTO: Tatjana Splichal

Pri tem naloga izkazuje poznavanje domače in tuje literature iz tega področja in poglobljeno predstavi teoretične zasnove izbrane teme. Po mnenju mentorice je vrednost naloge v konkretnem oblikovanju preventive dejavnosti za predšolsko obdobje, saj je v nalogo vključen natančen opis poteka in ciljev preventivnih delavnic. Ocenjuje da je razvoj preventivne dejavnosti pomemben za razvoj področja družinskih študij in zato ta naloga predstavlja pomemben doprinos.

Prejemniki diplom. FOTO: Tatjana Splichal

Najboljši asistent, najboljši profesor in najboljši strokovni delavec

Študentje vsako leto izberejo najboljšega asistenta, najboljšega profesorja in najboljšega strokovnega delavca na fakulteti v preteklem študijskem letu. Utemeljitev je prebral predsednik Študentskega sveta Teološke fakultete Rok Dajnko, ki je tudi podelil priznanja nagrajencem.

Študentski svet je podelil nagrado za naj profesorja dr. Branku Klunu, za naj asistenta so izbrali dva, dr. Matjaža Celarca in dr. Barbaro Kreš, za naj strokovnega delavca pa dr. Miho Pateta.

Prejemniki diplom. FOTO: Tatjana Splichal

Proslavo je popestrilo nekaj glasbenih vložkov. Recitativ iz Händlovega oratorija Samson je ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal Rus izvedel Matjaž Celarc. Violinist Drago Arko in pianistka Vlasta Doležal Rus sta izvedla Romanca v A-duru Roberta Schumanna. Pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič je nastopil tudi dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije (3. in 4. letnik).

Proslavo je popestrilo nekaj glasbenih vložkov. Pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič je nastopil tudi dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije (3. in 4. letnik). FOTO: Tatjana Splichal

Nadškofova pridiga, predavanje dr. Globokarja in utemeljitvi nagrad so v spodnjih priponkah.

Pridiga nadškofa Zoreta.pdfPredavanje dr. Romana Globokarja.pdfUtemeljitvi nagrad.pdf