To jesen nam je Bog v obilju nasul darov v naših sadovnjakih: jabolk, sliv, grozdja … Ni vedno taka letina. Ko hodim po pokrajini, vidim, da okoli kmetij in drugih hiš leži ogromno sadja, ki gre pogosto v nič – zgnije. V mnogih bivajo starejši ljudje, morda onemogli, ki težko poberejo tako obilico sadja, ga ne morejo predelati in shraniti in ga verjetno tudi težko toliko pojedo.

Po drugi strani pa je precej ljudi v blokih in stolpnicah, ki nimajo možnosti pridelave, lahko pa bi predelali sadje in ga uporabili. Sprašujem se, ali je mogoče ta »dva konca« povezati. Je, a je treba kaj spremeniti. Najprej se je treba zavedati, da je tudi gajba jabolk Božji dar, ki naj ne zgnije, pač pa naj se koristno uporabi. Obenem pa je treba stopiti v stik. Pobudo lahko da tisti, ki ima sadje, ali oni, ki bi ga lahko predelal.

Imaš preveč sadja? Ponudi ga sorodniku, prijatelju, sosedu, sožupljanu, znancu, sodelav-
cu … Morda človeku, ki pač pride mimo hiše. Jezus je rekel: »...