Kot je v pogovoru za spletno Družino povedal župnik br. Matej Štravs, ki je nadrobno in temeljito popisal vsa opravljena dela, cerkev ni bila obnovljena že več desetletij, zlasti je bilo treba popraviti streho. Obnova je še dodatno povezala župnijsko občestvo, br. Matej je hvaležen vsem, ki so kakor koli prispevali h končnemu izgledu, pa tudi za to, da je lahko med zbiranjem sredstev od hiše do hiše pobliže spoznal svoje farane.

Župnik br. Matej Štravs je temeljito in nadrobno predstavil potek del. FOTO: Tatjana Splichal

Hkrati pa vabi vse na slovesen blagoslov prenovljene cerkve v nedeljo, 1. septembra 2024, pri maši ob 9.15. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, po maši pa bo še bratsko druženje in pogostitev. Klopi bodo postavljene tudi v senci pred cerkvijo, kjer bo avdio in video prenos maše, v primeru slabega vremena pa bodo poskrbeli za večji šotor.

Odgovarjal je župnik v Štepanji vasi, kapucin br. Matej Štravs.

Ali je bila to največja obnova cerkve v Štepanji vasi doslej (ali vsaj v zadnjih desetletjih)?

Naša cerkev se je nazadnje obnavljala pred več desetletji. So pa bratje, ki vodimo župnijo skupaj s župljani, v preteklosti vložili veliko truda v obnove in vzdrževanje naše cerkve. Tako so v 60. letih prejšnjega stoletja naredili popolnoma novo streho na zvoniku, da je bila spet v takšni obliki, kot je bila pred ljubljanskim potresom. Ob potresu je bil zvonik močno poškodovan in so po potresu na njem naredili čisto preprosto in veliko nižjo streho, kot je sedaj.

Stanje strehe pred obnovo. FOTO: br. Matej Štravs

Zakaj je bila potrebna obnova?

Že več let smo ugotavljali, da je treba na župnijski cerkvi zamenjati streho, ker smo imeli težave z zamakanjem. Opeka na glavni ladji je bila stara že več kot 80 let. Zato jo je bilo treba zamenjati, da ne bi prišlo do škode na tramovih ostrešja in na sami cerkvi. V višini ure na vogalih zvonika na sprednji strani cerkve je odpadal omet, ker je razpadal. Obstajala je namreč nevarnost, da bi kakšen del venca (simsa) pod streho zvonika odpadel; kar bi bilo nevarno, ker bi ta omet padel ravno pred vhod cerkve. Slab je bil tudi omet na zvoniku pri vhodu v cerkev. V notranjosti cerkve pa smo že dalj časa imeli težave z električno napeljavo in jo je bilo treba obnoviti predvsem iz varnostnih razlogov.

Obnova je trajala od lanskega maja do letošnjega avgusta. FOTO: br. Matej Štravs

Kaj vse je bilo storjeno? Koliko časa so potekala dela in koliko ljudi je sodelovalo?

Ure in zvonovi: Že januarja in februarja lani so bili zamenjani motorčki na urah na zvoniku, ker se je ura ustavila in ni več delovala. Ob obnovi zunanjosti cerkve se je izkazalo, da so v zidu na oseh nad kazalci ur ptički naredili gnezda. Ko so nosili gradivo zanje, so se določeni materiali za njihova gnezda, kot npr. špage, navili med kazalce na os ure, ki so se zato težje vrteli, ker je najverjetneje uničilo tudi kakšen motorček za uro. Pri tej prenovi je bila narejena nova elektrifikacija za ure na zvoniku in nov mobilni sistem za vklop zvonjenja na daljavo. Prej smo imeli med pogrebi težave, ker se zvonjenje na daljavo ni hotelo vključiti. V maju lani pa so bili obnovljeni zvonovi. Zamenjani so bili kemblji, obnovljeni jarmi zvonov in zvonovi so bili vpeti na nove ležaje. Namesto starih težkih kembljev, zaradi katerih bi lahko počil kak zvon, je podjetje Krn namestilo nove pregibne kemblje, izdelane v Nemčiji.

Sanirane so bile tudi številčnice ure na zvoniku. FOTO: br. Matej Štravs

Streha in fasada: Od avgusta do decembra lani je bila pod okriljem podjetja VG5, ki ga je zastopal Franc Perme, z njihovimi podizvajalci obnovljena zunanjost Cerkve. Dela je nadzoroval Oskar Adamič, ki je človek z mnogimi izkušnjami. Delavci Andreja Babnika iz Polja so na novo prekrili celotno streho, zamenjali so late na celotnem ostrešju in sanirali poškodovane tramove. Obnovljena je bila celotna fasada cerkve. Izkušeni in pridni zidarji iz Makedonije pod vodstvom Igorja Ivanovskega so najprej odstranili belež iz stare fasade in tam, kjer je bilo treba, odstranili stari omet in namestili nov sanirni omet. Obnovili so dotrajane vence (simse) pod streho cerkve in zvonika. Nato so po celotni cerkvi nanesli dvojni fini fasadni omet. Sledilo je dvakratno barvanje fasade. Prebarvana so bila vsa okna, vhodna vrata, snegolovi in križ na pokopališču. Saniran je bil kamen ob dnu zvonika (podjeteje Meg d. o. o.), Marjan Dimnik pa je saniral streho na zvoniku. Nameščen je bil nov strelovod in zaščita v vseh žlebovih, da takrat, ko je veliko vode, voda ne teče nazaj na fasado. Nameščene so bile nove oglasne deske in nove številčnice za uro na zvoniku, ker so bile stare dotrajane in se jih ni dalo več obnoviti.

Prej in potem. FOTO: br. Matej Štravs

Slavolok: Tudi slavolok pred cerkvijo je razpadal in ga je bilo treba obnoviti. Od aprila do junija letos so isti delavci, ki so obnovili fasado cerkve, obnovili tudi fasado na slavoloku pred cerkvijo. Streho na slavoloku pa je zamenjal Marjan Dimnik iz Bizovika skupaj s svojimi sodelavci.

Barvanje slavoloka. FOTO: br. Matej Štravs

Notranjost cerkve: Od 9. junija do sredine avgusta letos pa je potekala obnova notranjosti cerkve. Na novo se je naredila električna napeljava, ozvočenje in celotno cerkev se je na novo prepleskalo. Električno napeljavo je naredilo podjetje Elektro Urbanija, luči – reflektorje pa dobavilo podjetje Svetilna. V začetku junija se je po stenah poštemalo za električno in drugo napeljavo. V stene so se položile cevi in kabli za elektriko, elektriko za jaslice, za elektriko, če zmanjka elektrike, za mikrofone, zvočnike, požarno varnost in video povezave. Ob koncu julija se je začela montaža luči in vtičnic. Ker gre vsa napeljava čez strop in podstrešje cerkve, so bila še posebej naporna dela na podstrešju, kjer je bilo zelo vroče. Ko je bila proti koncu junija položena vsa napeljava in so bili v ceveh kabli, so se začela zidarska dela. Zidarji, ki so nam naredili fasado na cerkvi, so pozidali povsod, kjer je bilo poštemano. Kjer je bilo zaradi vlage treba, so odstranili vlažen omet in namestili sanirnega, nato pa poškodovana mesta še zgladili s finim ometom. Zatem se je omet dobrih 10 dni sušil. V drugi polovici julija so dela začeli pleskarji, ki so kar precej časa odstranjevali poškodovan oplesk, ki se je luščil. Kjer so odstranili star oplesk, so nato na stene nanesli sanirni kit. Nato so celotno cerkev premazali z emulzijo. Sledilo je dvakratno barvanje vseh površin s silikatno barvo, ki dobro diha. Delavci kamnoseškega podjetja Mužina iz Vipavske doline so ob koncu junija zamenjali tudi poškodovano stopnico v prezbiteriju. Trenutno pa izdelujejo nov kamnit ambon, za katerega je zelo lep načrt naredil arhitekt Matija Marinko. Pred nekaj dnevi pa je podjetje Elektro akustika zmontiralo novo ozvočenje, da se sedaj v cerkvi tudi dobro sliši.

Pri avgustovskem čiščenju in opremljanju cerkve je sodelovalo več kot 30 ljudi. FOTO: br. Matej Štravs

Kateri je bil glavni izziv med obnovo cerkve? Ste morda naleteli tudi na kakšne ovire?

Kot pravijo, ko se pri obnovi nečesa dotakneš, se vedno pokaže še kakšen nov problem ali težava. Tudi pri nas je bilo tako. Kot vedno so stroški obnove malo višji, kot človek na začetku pričakuje. Smo se pa z izvajalci vedno pred začetkom del dogovorili, kaj točno se bo naredilo in za kakšno ceno, in smo bili na koncu vsi zadovoljni. Ko smo jeseni delali fasado, je bila težava, da je bilo ob koncu oktobra kar precej slabega vremena, zato je bilo samoumevno, da so se dela malo podaljšala. Ko so npr. delavci prebarvali fasado na zvoniku, je »mimo prišla ena nenapovedana krajša ploha« in zvonik je bilo treba zato v naslednjih dneh ponovno še dvakrat dodatno prebarvati.

Vse je postalo svetleje. FOTO: br. Matej Štravs

Vedno, ko so se v cerkvi izvajala dela, smo z verniki pri svetih mašah molili molitev za blagoslov pri delu, in sam sem prepričan, da nam je pri vseh delih pomagal dobri Bog in njegovi sveti angeli. Med drugim smo pri nedeljskih mašah molili tole molitev: Dobri Bog, prosimo te, da blagoslavljaš vsa dela pri obnovi naše cerkve. Blagoslavljaj vse delavce, naj bo varen vsak njihov korak. Podeli jim uspeh pri njihovem delu in srečo na poti življenja. Tvoji sveti angeli naj vse varujejo in vodijo. Prosimo te tudi za vse, ki darujejo za obnovo cerkve, obdari jih z nebeško milostjo, zdravjem in medsebojno ljubeznijo. Prosimo te, naj nam ta obnovitvena dela pomagajo, da se bomo v našem kraju med seboj tesneje povezali in skupaj bližali Bogu. Pomagaj nam, da bomo nekoč vsi oblekli pisana oblačila nebeških barv. Sveti ŠTEFAN, prosi za nas.

Ekipa pridnih zidarjev. FOTO: br. Matej Štravs

Kakšni so bili stroški in kako ste jih pokrili?

Glede tega vprašanja pa lahko rečem, da sem izjemno hvaležen mnogim župljanom in dobrotnikom, ki so nam pomagali pri tej obnovi, in vedno znova prosim, naj jih Bog blagoslavlja. Vedno, ko so potekala dela, smo imeli v cerkvi eno nabirko mesečno za obnovo cerkve. Nekateri so nam svoje darove prinesli v župnijsko pisarno, nekateri so jih nakazali na transakcijski račun. Z darovi ali z delom nam je pomagalo tudi nekaj podjetnikov. Predvsem pa sem hvaležen Nadškofiji Ljubljana, ki nam je pomagala z nepovratnimi sredstvi iz Volkovega sklada. Oktobra in novembra lani pa sem skupaj z 10 prostovoljci iz župnije zbiral sredstva za obnovo naše cerkve od hiše do hiše. Obiskali smo nekaj sto hiš. Pred to akcijo smo med župljane razdelili posebno pismo z vsemi informacijami. Sam sem več kot dva meseca ob prostih večerih hodil od hiše do hiše. Seveda nas čisto povsod niso sprejeli. V tem času se je zgodilo veliko lepih srečanj in spoznal sem mnogo dobrih ljudi. Marsikje smo tudi skupaj zmolili za blagoslov. Na terenu smo se dogovorili tudi za nekaj krstov in na novo smo našli okrog 15 bolnikov, ki jih sedaj redno obiskujem za prve petke. Našli pa smo tudi kakšnega človeka, ki mu sedaj lahko pomagamo prek Karitas. Za vsa ta srečanja sem res iskreno hvaležen. V kolikor te zbiralne akcije ne bi izvedli, notranjosti cerkve zagotovo ne bi mogli obnavljati. Nekaterih del tudi ne bi mogli izvesti, če nam določeni dobrotniki ne bi namensko darovali za posamezen del obnove. Tako sem zelo hvaležen dobrotnici, ki želi ostati anonimna in je pokrila stroške za obnovo zvonov in za ambon. Predvsem me navdaja velika hvaležnost za prav vsakega dobrotnika. Od države ali občine pa nismo mogli prejeti sredstev za obnovo, ker cerkev ni razglašena za kulturni spomenik in se nismo mogli prijaviti na razpise.

Križ prihaja na svoje mesto. FOTO: br. Matej Štravs

Kje so bila bogoslužja med prenovo cerkve?

Ko se je obnavljala zunanjost cerkve, so v cerkvi ves čas potekala bogoslužja. Notranjost cerkve pa smo načrtno obnavljali od junija dalje, ko pri nas v cerkev prihaja nekoliko manj ljudi, ker gredo mnogi med počitnicami ven iz Ljubljane. Ko smo obnavljali notranjost cerkve, je bila cerkev za bogoslužje dva meseca zaprta. V tem času smo imeli vse maše v dvorani župnijskega doma, ki smo jo spremenili v kapelo. V tej dvorani je prostora za sto ljudi, tako da je kar nekako šlo, ker imamo ob nedeljah šest svetih maš. V tem času smo imeli vsako nedeljo ob 9.15 tudi sveto mašo zunaj v senci pod drevesi na župnijskem travniku. K njej je prihajalo od 100 do 150 ljudi. Tu smo imeli že v času covida poleti tri sezone svete maše, tako da so jih bili ljudje že dobro navajeni.

Priprava prostora za ambon. FOTO: br. Matej Štravs

Je obnova cerkve morda dodatno povezala župnijsko občestvo?

Obnova je župnijo prav zagotovo povezala. Ko smo obnavljali notranjost cerkve, je bilo treba cerkev sprazniti in jo ob koncu del temeljito očistiti in urediti. V ta namen smo organizirali pet delovnih akcij. In ljudje so se zelo lepo odzvali. Res mi je bilo lepo videti, koliko lepega nastane v enem samem dnevu, če toliko ljudi stopi skupaj z enim ciljem. Iskreno sem hvaležen vsem za pomoč. Sedaj se tudi intenzivno pripravljamo na blagoslov cerkve, ki bo letos 1. septembra pri maši ob 9.15, ko bo med nami nadškof Stanislav Zore, ki bo prenovljeno cerkev blagoslovil. Ker takrat pričakujemo več ljudi, bomo tudi zunaj cerkve v senci uredili avdio in video prenos svete maše. Če bo glede na vreme potrebno, pa bomo postavili tudi večji šotor.

Odstranjevanje starih kablov. FOTO: br. Matej Štravs

Ste bili pri obnovi tudi v stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine?

Pred vsako obnovo smo podali vlogo za soglasje na Nadškofijo Ljubljana in na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Zavod potem izda pogoje, pod katerimi se cerkev lahko obnovi. Ko se od izvajalcev dobi popis del z vsemi materiali, pa Zavod na podlagi tega izda soglasje za izvedbo del. Potem pa je pri vsaki obnovi več usklajevalnih sestankov s predstavniki Zavoda, na katerih se skupaj z izvajalci, nadzornim in včasih tudi arhitektom usklajujejo vse podrobnosti in odprta vprašanja, ki se pojavijo, da se najdejo najboljše rešitve.

Vsi trije zvonovi. FOTO: br. Matej Štravs

Ob koncu pa bi rad poudaril še, da mi je bilo pri tej obnovi predvsem lepo to, da sem v okviru zbiranja sredstev lahko obiskoval župljane po hišah in tako mnoge bolje spoznal. V veselje mi je, da se je prav zaradi te obnove predvsem kakšen bolnik ponovno zbližal z Bogom in prek zakramentov spet povezal s Cerkvijo. Upam, da bodo v našo cerkev še dolgo prihajali ljudje in se bodo v njej priporočali Bogu in ga častili.

Vabljeni, da si podrobno fotoreportažo o tej obnovi ogledate na spletni strani župnije TUKAJ.