Ko pomislimo na besedo pravo, jo povežemo z urejanjem odnosov v neki družbi.

Beseda kanon izhaja iz grščine in je sinonim za latinsko besedo regula, kar pomeni pravilo, merilo, normo, načelo ali pravilno ravnanje.

Takšna pravila, ki so jih sprejemali na cerkvenih združevanjih, so bila del življenja Cerkve vse od njenega začetka in so bila pogost vodič cerkvenih voditeljev.

Danes je v veljavi Zakonik cerkvenega prava, izdan leta 1983

Že prvi nicejski koncil, ki ga je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestu Niceja pri današnjem Carigradu, je pri svojih odločitvah uporabljal razliko med kanoni in lex. Oboje je pomenilo zakon, pri čemer so bili s slednjimi mišljeni civilni zakoni.

Leta 1917 je bil tako izdan za vso Katoliško cerkev veljaven Zakonik cerkvenega prava, ki je večinoma ohranil do takrat veljaven pravni red in uvedel primerne spremembe.

Novi Zakonik cerkvenega prava je bil izdan leta 1983 in je še danes v veljavi. Nekateri njegovi kanoni so bili spremenjeni.

Pravna razmerja med državo in Cerkvijo niso bila vedno tako avtonomna, kot so danes.

Kanonsko pravo je imelo in ima še vedno vpliv na družbeno resničnost, saj so ljudje, ki jim je namenjeno, člani Cerkve in državljani določene države hkrati.

Stanislav Slatinek: Temelji kazenskega kanonskega prava

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je v zbirki Znanstvena knjižnica izdala knjigo dr. Stanislava Slatineka Temelji kazenskega kanonskega prava (sozaložnika sta založba Ognjišče in Slomškova založba.

Znanstvena monografija je bogata z izborom raznovrstnih virov in literature. Zahtevnemu bralcu bo to v pomoč pri nadaljnjem poglabljanju v kazensko kanonsko pravo.

Kazalo je dragoceno za vsako pravniško knjigo in tudi v tem primeru bralcu nudi orientacijo po zapletenem prepletu številnih pravnih pojmov in institutov.

Z dobrim poznavanjem kazala je branje pravniškega besedila veliko lažje in plodovitejše.

Na naslovnici znamenitega dela Phillipa Marie Renazzija iz leta 1794, Elementa Juris Criminalis, je kaligrafska upodobitev Justicije, rimske boginje pravice, ki v desni roki drži tehtnico z utežjo in oljčno vejico, v levi pa odprto, na njena kolena opirajočo se knjigo.

Pod njenimi nogami je meč, ob njej pa trak, na katerem je v latinščini zaobjeta ena od maksim kazenskega prava (in s tem pravičnosti v družbenih odnosih): Ne maior poena quam culpa sit (naj kazen ne bo večja od krivde).

Dr. Stanislav Slatinek Foto: Tatjana Splichal