NA OBISKU PRI PRIJATELJU

Med poletnimi počitnicami grem vsako leto za teden dni na obisk k sestrični, ki je tudi moja dobra prijateljica. Imam pa še eno prijateljico, s katero se vsak dan vidiva v šoli.
Obe imam zelo rada. Tisto, kar me moti, je to, da ne morem imeti ves čas obeh ob sebi. 
Lani sem se prvikrat udeležila oratorija in tam sem izvedela nekaj NEVERJETNEGA – da imam še enega prijatelja – Jezusa. Nikoli poprej nisem slišala, da je lahko tudi on prijatelj. Animatorka Ana nam je pojasnila, da je Jezus prijatelj vseh nas in da je ves čas z nami. 
Da imam prijatelja, ki je ves čas z menoj … Hmmm …
No, kar me je najbolj presenetilo, je to, da lahko grem k njemu tudi na prav poseben obisk in on pride k meni, v moje srce … kar po koščku kruha! To vse se zgodi pri sveti maši.
Komaj čakam naslednje leto … ko bom prvoobhajanka. 
Tedaj bom namreč tudi jaz prvikrat prejela Jezusa v svoje srce!

Koga pa ti obiščeš med poletnimi počitnicami? FOTO: Shutterstock

NAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ JEZUS

To, da imamo vsi skupnega prijatelja Jezusa, je zares carsko! Še bolj carsko pa je, da lahko gremo v cerkev, k sveti maši, k njemu na obisk …
Saj veste, da je ta Jezusova hiša – cerkev pač nekoliko drugačna kakor hiše naših prijateljev, kajne? Najprej in najbolj očitno je to, da je Jezusova hiša – cerkev precej večja in nima zvonca pred vrati. Ima pa zvonove, ampak zares velike, v zvoniku. Vanjo lahko kar vstopiš, ne da se vnaprej dogovarjaš. Potem pa so tukaj še ostale zanimivosti.
Namesto predpražnika te tam pričaka blagoslovljena voda, v katero pomoliš prste roke, narediš znamenje križa in poklekneš.

Zakaj poklekneš?
Preprosto. Pred kraljem se to pač spodobi.
Aja, to smo pozabili podčrtati: naš skupni prijatelj Jezus je Kralj vseh kraljev.
Legendarno, kajne?
A danes bi želeli z vami govoriti o tistem delu svete maše … o tistem delu obiska, kjer pride na mizo, ki ji pravimo oltar, posebne vrste kruh.

To se je prvikrat zgodilo pred zelo veliko leti, ko je Jezus povabil na večerjo dvanajst svojih prijateljev – apostolov. Njim je naročil, naj takšna druženja prirejajo še naprej, tudi ko njega ne bodo več videli … a bo v resnici z njimi, v koščku kruha in vinu (Lk 22,15–20).
STOP! A ste slišali?!
Jezusova zadnja večerja z njegovimi prijatelji je bila pravzaprav PRVA SVETA MAŠA V ZGODOVINI! Zato vselej, ko smo zbrani v cerkvi, torej pri njem na obisku, pri sveti maši, on pride v naša srca po tem koščku kruha, ki mu pravimo HOSTIJA!

Jezus z učenci pri zadnji večerji. FOTO: Shutterstock

Izgleda nekoliko drugače kakor tisti kruh iz trgovine. Pri sveti maši nas je namreč zelo veliko in bi bilo težko speči dovolj velik kruh za vse. Zmes moke in vode, iz katere nastanejo hostije, je nekoliko redkejša in jo vlijemo v nekakšen pekač, podoben tistemu za peko vafljev. Ko ta pekač stisnemo skupaj, se zmes zapeče in tako nastanejo hostije.
Med sveto mašo se zgodi poseben trenutek, ko duhovnik nad te hostije položi roke in izreče prav posebne besede, ki jih je prvi izrekel Jezus sam pri večerji s svojimi prijatelji: »To je moje telo, ki se daje za vas.«. Tako niso več samo navaden košček kruha, ampak Jezus sam. 

Sveta maša je pravzaprav zares neverjeten obisk … saj gostitelj – naš prijatelj Jezus – pride med nas na tako zelo skrivnosten način: po koščku posvečenega kruha. On nam daje moč in pogum, on svetli naše srce, če ga le povabimo, da biva v njem.
Jezus je pravzaprav kakor superjunak, s super močmi in super idejami, kajne?
Zares vam priporočamo prijateljevanje z Njim. Če imaš za prijatelja superjunaka, je vsak dan nekaj posebnega, kajne? Poskusi!

Članek je bil objavljen v majski številki mavrice. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše.