Bolj kot sem brala, bolj se mi je zdelo, da moj pogled na skromnost in kdo je skromen človek ni niti približno tak, kot v teh člankih. Zato bi najprej rada razjasnila, o kateri skromnosti bo tekla beseda.

Kdor zna biti zadovoljen tudi z malim

Zame je skromen človek tisti, ki zmore izpolniti in slediti svojim željam, vendar zna biti zadovoljen tudi z malim. Tisti, ki zna ceniti svoje uspehe, vendar se z njimi ne postavlja nad druge. Zame je skromen človek tisti, ki poda svoje mnenje, ne da bi drugačno označil za manj vredno. In ta, ki se zaveda, da ne zmore doseči vsega oz. ničesar le iz svojih moči in zna prositi za pomoč tako sočloveka kot Boga.

Ali to res potrebujem?

K taki skromnosti tudi sama težim, čeprav se mi zdi, da je pot do nje izjemno zahtevna. Želim si, da bi tudi moji otroci bili skromni. Ne pričakujem od njih, da bi bili brez želja, da ne bi bili tekmovalni in mi ne bi že mesec dni pred rojstnim dnevom naštevali, kaj vse bi radi dobili, da o seznamu za Miklavža niti ne zgubljam besed.

»Ali to res potrebuješ? Boš zaradi tega bolj srečen? Boš zaradi tega boljši človek?«

Ko jih želim malo usmeriti, jih vprašam: »Ali to res potrebuješ? Boš zaradi tega bolj srečen? Boš zaradi tega boljši človek?« Tudi sama si preredko zastavim ta tri vprašanja. In če sem pri prvih dveh odgovorih zelo podobna mojemu 5 letniku in zatrjujem sama sebi, da nekaj res potrebujem in bo to obrnilo moje življenje na boljše, si pri tretjem ne morem zatiskati oči.

"Ne pričakujem od otrok, da bi bili brez želja, da ne bi bili tekmovalni in mi ne bi že mesec dni pred rojstnim dnevom naštevali, kaj vse bi radi dobili, da o seznamu za Miklavža niti ne zgubljam besed." FOTO: Tatjana Splichal

Skromnost kot nasprotje bahavosti

Pa ne govorim samo o materialnih zadevah. Tem se je še »najlažje« odpovedati. Skromnost od nas zahteva veliko več. Ostati skromen takrat, ko ti uspe nekaj proti nekomu, ki ti ni ravno pri srcu. Ostati skromen v srcu takrat, ko bi lahko imel svoj veliki triumf. Ali pa biti skromen, ko vse v tebi želi dokazati, da je tvoje mnenje ali prepričanje edino pravilno. To je težko! In v teh preizkušnjah pride na dan, kako daleč smo v naši šoli skromnosti.

Ostati skromen v srcu takrat, ko bi lahko imel svoj veliki triumf. Ali pa biti skromen, ko vse v tebi želi dokazati, da je tvoje mnenje ali prepričanje edino pravilno. To je težko!

Vendar kristjani pri tem nismo sami. Ko nam zmanjka moči, imamo vedno pomoč, na katero se lahko obrnemo. In zato se takrat, ko bi bilo lažje in za trenutno počutje tudi boljše biti bahav ali aroganten, obrnem na pomoč k Jezusu. Božji sin, ki je kljub dobesedno vsemogočnosti ostal skromen do konca. Kaj mi je lahko večji zgled?

Otroci se skromnosti učijo prek našega zgleda

Zato se mi tudi zdi, da če sebe vzgajam v šoli skromnosti (in upam, da se to vidi tudi v našem družinskem življenju), to prenašam tudi na otroke. In verjamem, da jim s tem ne jemljem samozavesti, ampak jim pomagam, da bodo zrasli v prijetne in zadovoljne osebe.

Mesec november s praznikom vseh svetih in zahvalno nedeljo se mi zdi dober mesec za rast v skromnosti. Kajti eden izmed sadov skromnosti je hvaležnost. Razlogov za hvaležnost pa imamo veliko, kajne?

Članek je bil napisan za novembrsko številko revije Mavrica, 3/2021, ki osrednjo temo namenja skromnosti. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 4,20 evra, letna naročnina pa 44,90 evra. Naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.