Vprašanje ge. Ivane je gotovo primerno, saj je res potrebno, da kdaj spregovorimo tudi o vprašanju podaritve celotnega mrtvega telesa v medicinske namene. To situacijo bi najprej lahko nekako uvrstili med primere darovanja organov po smrti, s tem da v tem primeru ni potrebna razprava o dejanski »možganski smrti«, saj to vprašanje zaradi gotove smrti ni več aktualno. Nauk Cerkve pa darovanje organov pred smrtjo ali po njej v primerih, ko to rešuje življenja drugih, vsekakor uvršča med pomembna dejanja ljubezni do bližnjega.

Tako je tudi podaritev svojega mrtvega telesa v medicinske namene takšno dejanje, saj je usmerjeno v reševanje življenj drugih, čeprav ne neposredno, prav gotovo pa posredno. Medicinske ustanove, ki prevzamejo mrtvo telo, morajo zagotoviti spoštljiv odnos do njega v celotnem procesu uporabe in na koncu tudi poskrbeti za spoštljiv »pokop«, kar je največkrat kremacija teh posmrtni ostankov, ko jih ni mogoče več uporabljati za raziskovalne ali pedagoške pro...