»Ni ga mogoče kupiti ali odkupiti. Ničesar nismo storili, da bi si ga zaslužili, in ni nobenega načrta odplačevanja. Mi smo prejemniki in še vedno zahtevamo, kot da smo upravičeni. Kljub vsemu pa je vsakemu od nas dan brezplačno in milostno,« so zapisali na svoji spletni strani, kjer lahko najdemo predstavitev, poslanico in program letošnjega tedna za življenje.

Vsem tistim, ki nas nagovarjajo, naj si pomagamo umreti, recimo – ne umreti, ampak POMAGAJMO SI ŽIVETI.

V nadaljevanju se sprašujejo, kaj se je zgodilo, da se je »naš svet znašel na spolzkem terenu, ki upravičuje pomoč pri samomor iz kakršnegakoli razloga«. »Kaj se je zgodilo, da si ne pomagamo živeti, temveč nam predlagajo, da bi si pomagali umreti?«

Kaj se je zgodilo z upanjem?

»Naš odgovor je lahko tudi sledeč. Upanja ni nič manj in nič se ni zgodilo z njim, ker On, ki je vse ustvaril, nas je ustvaril za večnost. Na večnost pa zremo z upanjem. Torej upanje nosimo v sebi. Teden za življenje nas želi spodbuditi, da to upanje tudi pokažemo. Da vsem tistim, ki nas nagovarjajo, naj si pomagamo umreti, rečemo – ne umreti, ampak POMAGAJMO SI ŽIVETI in s tem POVZDIGNIMO DAR ŽIVLJENJA, ki smo ga nekoč prejeli kot zastonjski in milostni dar,« vabijo pri Gibanju za življenje.

Poslanico ob letošnjem Tednu za življenje je napisala Sara Ahlin Doljak.

Kaj se bo dogajalo?

V nedeljo, 8. oktobra, je na Brezjah ZAČETEK TEDNA ZA ŽIVLJENJE: ob 15.00 bo molitvena ura za življenje in ob 16.00 evharistično bogoslužje, ki ga bo vodil škof Anton Jamnik.

V sredo, 11. oktobra, bo v Galeriji Družina ob 17.30 okrogla miza »POVZDIGNIMO DAR ŽIVLJENJA« v sodelovanju z Radiem Ognjišče. Sodelujejo Miro Šlibar, voditelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja (MOPZ) pri SŠK, Darinka Slanovec, pesnica, dolgoletno preizkušana v neozdravljivi bolezni, članica Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, Željko Spajić, družinski oče, oče sina s posebnimi potrebami, in s. Edith Metelko, Marijina sestra, Prijateljstvo bolnikov in invalidov. Okroglo mizo si bo mogoče v živo ogledati tudi na YouTube kanalu Gibanja za življenje.

V četrtek, 12. oktobra, bo na Kureščku sveta maša »za življenje«. Začetek bo ob 17.00 z molitvijo pred Najsvetejšim in ob 18.00 sveta maša za nerojene otroke in »svetost« življenja, maševal bo Miro Šlibar.

V nedeljo, 15. oktobra, maše po župnijah z branjem poslanice ob Tednu za življenje, ki jo je letos napisala Sara Ahlin Doljak.

Sara Ahlin Doljak je napisala poslanico ob letošnjem Tednu za življenje. FOTO: Tatjana Splichal

Poslanica 32. Tedna za življenje – POVZDIGNIMO DAR ŽIVLJENJA

Življenje – kako dragocen dar! Tako lepo, tako krhko, tako nezasluženo. Njegova vrednost je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Ni ga mogoče kupiti ali odkupiti. Ničesar nismo storili, da bi si ga zaslužili, in ni nobenega načrta odplačevanja. Mi smo prejemniki in še vedno zahtevamo, kot da smo upravičeni. Kljub vsemu pa je vsakemu od nas brezplačno in milostno dan dar življenja.

Kaj se je zgodilo z upanjem?

Ustvarjeni smo z možgani za razmišljanje, čustvi, človeškim telesom in čutili za doživljanje sveta ter zmožnostjo biti v odnosu z drugimi.

Naš svet je na spolzkem terenu, ki upravičuje pomoč pri samomor iz kakršnegakoli razloga. Kaj se je zgodilo, da si ne pomagamo živeti, temveč nam predlagajo, da bi si pomagali umreti?

Kaj se je zgodilo z upanjem?

Dar življenja, ki nam je dan, je neizmeren. Je neprecenljiv. Je nenadomestljiv. Ne moremo ga preprosto zaviti v škatlo in okrasiti z okrasno pentljo ter ga zavreči, ko se odločimo, da ni več uporabno. Izjemno darilo je naše življenje, ki je sestavljeno iz čudovitih vdihov, brezpogojne ljubezni in neskončne hvaležnosti za vse dobra in tudi boleča spoznanja.

Največja darila so čudovita darila življenja: ljubezen, prijaznost, nesebičnost in hvaležnost.

Največja darila niso škatle, polne stvari, ampak čudovita darila življenja, ki vsebujejo veliko več: ljubezen, prijaznost, nesebičnost in hvaležnost. Vsa našteta darila pa sestavljajo čudovit dar življenja.

Kaj so ob tednu za življenje povedali …

Ana Razpotnik

Kako lepo je, da nas Sara Ahlin Doljak v letošnji poslanici tedna za življenje spomni na resnico, ki je zapisana globoko v nas: »Življenje – kako dragocen dar! Tako lepo, tako krhko, tako nezasluženo.« Pa vendar se kdaj obnašamo, kot da smo upravičeni, kot da nam lepo in dobro, ki ga prinaša življenje pripada, vse težko in naporno, pa bi najraje kar izbrisali iz življenja. Poslanica me spomni, da je pomembno, da si pomagamo živeti. Pomagamo živeti ko je lepo in ko je težko. Tako se okrepi upanje v nas in v drugem in spet smo zmožni videti življenje v »neskončni hvaležnosti za vsa dobra in tudi boleča spoznanja.« Spet lahko opazimo »čudovita darila življenja: ljubezen, prijaznost, nesebičnost in hvaležnost.«

David Rupnik, predsednik Društva GIBANJE ZA ŽVILJENJE

Letošnji Teden za življenje nas naprej nagovarja, da se vprašamo, kaj nam pomeni življenje. Je to dar ali zgolj …? Želimo si, da bi ga vsi sprejemali kot dar. Kot dar Boga očeta. Ali nam lahko še kdo da večji dar kot On?

Ker je življenje zame dar, se potemtakem trudim, da ga ne zapravim.

Ker je življenje zame dar, se potemtakem trudim, da ga ne zapravim. Ker pa imamo različne talente in različno poklicanost, je težko soditi drug o drugem ali ravnamo odgovorno s prejetim darom. Zato sem vesel, kadar pristopamo drug do drugega dobronamerno. Ne z očitki, česa nismo ali kaj smo napačno naredili, ampak z odprtostjo, ki nas dviga in vabi k hvaležnosti za dar življenja. Po domače povedano, da smo veseli drug drugega takšnega kot smo, v naši realnosti, z dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. V bistvenih stvareh, ampak res samo v bistvenih pa opominjamo drug drugega s povabili ne z ukazi. Tako se naše letošnje prvo povabilo glasi »povzdignemo dar življenja« in drugo povabilo je »ne umreti – pomagajmo si živeti«.

s. Mirjam Cvelbar

Pomagajmo drug drugemu zoreti za nebesa. Povzdigniti dar življenja mi pomeni najprej prepoznati dar kot dar; potem prepoznati njegovo neizmerno dragocenost; nato zahvaliti se za ta dar Bogu, kakor tudi svojim staršem. Potem mi povzdigniti dar življenja pomeni ta dar razvijati, živeti rast in razvoj in zorenje, v vseh razsežnostih bivanja – telesno, duševno in duhovno, v vseh odnosih, v vseh vpetostih v prostor in čas. Vse od spočetja pa do naravne smrti. Živeti rast in razvoj in zorenje še posebej v svobodnem in ljubečem služenju Drugemu, drugim, saj na poseben način rastem, ko pozabljam nase in postanem dar za druge.

Vsak trenutek človeškega življenja ima svoj smisel.

To vse - življenjsko rast in vse - življenjski razvoj sama imenujem »zorenje za nebesa«, saj vse naše življenje v najglobljem bistvu teži k večnosti, k večni sreči v Bogu, in v njej najdeva smisel – tudi v bolezni, v prizadetosti, v vsakovrstnih življenjskih preizkušnjah, v starosti in v onemoglosti. Vsak trenutek človeškega življenja ima svoj smisel. O tem mi je močno pričevala moja teta, ki mi je v času soočanja z rakavo boleznijo rekla: »Za marsikaj bi bila prikrajšana, če ne bi zbolela. Prav čutim, kako v bolezni zorim. Tako hitro zorim, da komaj dohajam!«

Gotovo je takšno doživljanje in takšen uvid tudi milost, ki pa osvetli tudi morda prestane trenutke teme in morda obupa. Zato »Povzdignimo dar življenja« pomeni tudi »Pomagajmo si živeti!«. Pomagajmo si videti luč. Nasprotujem navidezni rešitvi, ki jo ponuja Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pomagajmo drug drugemu zoreti za nebesa, vedno v zaupanju v Božje usmiljenje, tako da služimo bolnim, ostarelim, nemočnim, jih spremljamo vse do naravnega zaključka zemeljske poti in prehoda v večnost, z vero, upanjem in ljubeznijo.