Avgust 1999. Z družinskim prijateljem Dragom se predčasno vračava s Paga, kjer skupaj dopustujemo že desetletja. Njemu se je mudilo na vaje v filharmonijo, mene pa so čakali košarkarski treningi. V tisti škodi octavii sem spoznal violinska koncerta Sibeliusa in Čajkovskega, za kar sem mu še danes hvaležen. Pred časom je takrat Slovenijo obiskal znameniti Luciano Pavarotti. »Pa kaj je s tem Pavarottijem?« kot mlad nevednež vprašam izkušenega violinista. »Je res tako poseben, kot vsi trdijo?« Drago se nasmehne in reče: »Pavarotti je tanker, vsi ostali solisti so jadrnice in gumenjaki, ki se zaletavajo vanj.« Na to anekdoto sem se spomnil, ko nas je prejšnji mesec zapustil dr. Marko Kremžar. Kar je Pavarotti za opero, je zame Kremžar med ljudmi, ki sem jih do sedaj srečal. V primerjavi z njim so vsi ostali jadrnice in gumenjaki.

Vsak pogovor z njim mi je bil neverjeten vir navdiha, zgled intelektualne poštenosti in jasnosti, ki mu v današnjem zrelativiziranem svetu ni bilo pa...