V zavesti številnih Slovencev se je vse do 20. stoletja ohranjal spomin na romanja v Porenje, med Slovenci s poenostavitvijo nemškega imena Köln am Rhein imenovana romanja v Kelmorajn. Te božje poti so imele za Slovence poseben pomen, kar je razvidno tudi iz posebnih pravic. Nanje sta med drugim opozarjala slovenski oltar v Aachnu in romarski priročnik, namenjen sprejemu slovenskih romarjev. Leta 1776 so bila romanja v Porenje v avstrijskih deželah prepovedana, ob vnovičnem odprtju meja v Evropi po letu 1990 pa je slovensko romarsko izročilo nadomestila razlaga, ki je zelo oddaljena od zgodovinskih pričevanj.

Začetek romanj v Porenje

Začetek romanj v Porenje najverjetneje sega v dobo cesarice Helene, matere rimskega cesarja Konstantina Velikega iz 4. stoletja po Kr. Velik pomen je to območje dobilo v 9. stoletju, potem se je v Aachnu, kjer je Karel Veliki dal pozidati svojo dvorno cerkev, začelo češčenje ahenskih svetinj. Ko so bile leta 1164 v K...