Zdravstveno priporočilo velja, da porodnica svojega novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Izključno dojenje se priporoča do šestega meseca dojenčkove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu pa naj starši otroka postopoma uvajajo na gosto hrano, hkrati naj mati nadaljuje z dojenjem. V Sloveniji mamice v povprečju svoje otroke dojijo sedem mesecev.

Koliko časa je dojenje smiselno?

Obdobje dojenja sicer traja, dokler to ustreza mami in otroku, do dveh let ali več. »Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto,« poudarja raziskovalka na Nacionalnem inštitutu javnega zdravja (NIJZ) dr. Zalka Drglin.

Starši dojenčkov se srečujejo tudi s predsodki o dojenju. FOTO: Unsplash

Zaradi oslabljene tradicije dojenja in pomanjkljivih informacij o pomenu dojenja se starši srečujejo tudi s predsodki, pomisleki in miti o dojenju, posebno po dopolnjenem prvem letu, opozarja dr. Drglin. Omenja štiri glavne predsodke:

1. Po prvem letu ni od dojenja prav nobene prehranske koristi več. Mleko postane vodeno. 

Otrok, ki uživa mešano prehrano, tudi po dopolnjenem prvem letu starosti z dojenjem še vedno dobiva dragocena hranila. Mati naj doji na izraženo otrokovo potrebo, kot je to počela prvih šest mesecev. Materino mleko po prvem letu ne postane bolj vodeno, nasprotno, vse od začetka in skozi celotno obdobje dojenja je bogat vir hranil in energije. Sestava materinega mleka, na primer koncentracija beljakovin in maščob, se prilagaja otrokovi starosti in njegovim potrebam.

2. Zaščitna vloga mleka po prvem letu ni več tako pomembna.

V materinem mleku so tudi protitelesa, ki dojenčka ščitijo pred okužbami. Če sta otrok ali mama izpostavljena nekemu novemu mikroorganizmu, v materinem telesu nastajajo zaščitne snovi, ki jih otrok užije z dojenjem in mu pomagajo pri boju z okužbo ali jo preprečijo. Vse dotlej, dokler mati otroka doji, naj bo to leto, dve leti ali več, dojenje pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Če se otroci dojijo tudi po prvem letu, je tveganje, da bodo zboleli, manjše. Raziskave kažejo, da so malčki, ki se dojijo, manjkrat bolni. Z meseci dojenja se povečuje zaščita otroka in matere pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji. Tako je na primer pri malčkih, ki se dojijo, tveganje za alergije v življenju manjše, manjša je tudi verjetnost debelosti v otroštvu in adolescenci.

3. Otrok, ki se po prvem letu še doji, se preveč naveže na mamo. Dojenje po prvem letu škoduje otrokovemu socialnemu razvoju. Matere z dojenjem po enem letu zavirajo otrokov razvoj.

Zadovoljevanje otrokovih potreb z dojenjem, na primer po ugodju, varnosti, tolažbi, pomiritvi prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju. Otroci, ki dosežejo (primerno) neodvisnost v svojem lastnem ritmu, so bolj gotovi vase kot tisti, ki so jih prezgodaj silili k odcepitvi. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Če je le mogoče, naj otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju. To imenujemo odstavljanje od prsi na otrokovo pobudo.

4. Dojenje malčka ni normalno.

Če pomislimo na prevladujoče prakse dojenja, dojenja malčka ni zelo pogosto in se zato morda zdi, da »ni normalno«. V Sloveniji šele začenjamo z raziskavami, s katerimi bi pridobili zanesljive podatke o tem, koliko otrok je dojenih po prvem rojstnem dnevu. Če dojenje malčka premislimo z vidika antropoloških spoznaj, ugotovimo, da je za človeško raso »normalno« zaključevanje z dojenjem otroka v starosti med dva leti in pol in sedem let. Zaradi različnih razlogov se je daljše obdobje dojenja opuščalo. Z novimi spoznanji o potrebah otroka pa postaja dojenje po prvem letu in dojenje malčka spet nekaj bolj vsakdanjega.

Prednosti za zdravje otrok, družin in planeta

Letošnji teden dojenja bo sicer minil v znamenju slogana Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo. Na NIJZ ob tem poudarjajo, da je materino mleko pomembne vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in za prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano, poudarjajo na NIJZ.

Ob tem so dodali, da našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in mater in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.