Več kot milijon in pol katoličanov, kar predstavlja 71,48 % celotnega prebivalstva Slovenije, v šestih škofijah, 60 dekanijah, 697 župnijah in v 2.901 cerkvi in kapeli hodi po poti z Jezusom Kristusom, kot v uvodu pravi predsednik SŠK, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

O letnem poročilu in številkah v njem smo se pogovarjali s tajnikom Slovenske škofovske konference in urednikom Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji 2021 dr. Tadejem Strehovcem.

GRAFIKA: Lucia Jerman

S kakšnim namenom pripravljate letno poročilo in komu je prvenstveno namenjeno?

Tajništvo SŠK ima nalogo zbirati podatke o Katoliški cerkvi v Sloveniji. To dolžnost uresničujemo od leta 2014 v obliki Letnega poročila in jo razumemo kot vabilo k preglednosti našega delovanja do cerkvene in civilne javnosti. Letno poročilo je tako najprej namenjeno škofom, ki so pastirji z odgovorno nalogo posredovanja vere. Potem je namenjeno duhovnikom in dejavnim laikom v župniji, da lahko tudi s pomočjo teh podatkov ovrednotijo svoje delo na terenu. Zbrani podatki lahko nagovarjajo tudi vsakega slovenskega katoličana, da na enem mestu najde pregledno poročilo o dejavnostih, ki jih na številnih področjih opravlja naša Cerkev. Prav tako z objavo tega poročila omogočamo medijem, da dobijo še boljši vpogled v življenje Katoliške cerkve v Sloveniji ter se seznanijo z njenimi izzivi in opravljenim delom. Na ta način damo svoj prispevek k objektivnemu poročanju o Cerkvi in katoličanih v Sloveniji.

Glede na prejšnja leta opažamo, da število prostovoljk in prostovoljcev v Katoliški cerkvi narašča oz. ohranja enake vrednosti.

Koliko se številke iz leta v leto spreminjajo? Na katerih področjih najbolj?

Vrednosti se spreminjajo glede na verodostojnost oddanih podatkov, širših družbenih razmer, npr. epidemije, in stopnje sekularizacije. Tak primer je število nedeljnikov in podeljenih zakramentov med letoma 2019 in 2020. Epidemija in zaprtje javnega življenja, ki je prizadelo uresničevanje verske svobode, sta prepolovila število nedeljnikov ter skoraj za 40 % zmanjšala število podeljenih zakramentov. Obenem pa se je povečalo število stalnih diakonov in župnijskih sodelavcev, kot so ključarji in člani ŽPS, katehistinje in katehisti. Epidemija je prav tako v manjši meri prizadela angažiranost prostovoljk in prostovoljcev. Dobrodelnost in skrb za uboge se v tem času ni ustavila in je našla nove inovativne oblike delovanja in pomoči.

GRAFIKA: Lucia Jerman

Katere številke v letošnjem poročilu so torej še posebej spodbudne, upajoče?

Glede na prejšnja leta opažamo, da število prostovoljk in prostovoljcev v Katoliški cerkvi narašča oz. ohranja enake vrednosti. Katoliški vrtci, šole, domovi in univerzitetna pastorala se je uveljavila kot kakovostno okolje za vzgojo in izobraževanje mladih. Velike uspehe beležimo tudi na področju ohranjanja sakralne kulturne dediščine. Kot novost smo v letošnjem poročilu predstavili pomen in nekatere primere skrbi za okolje in trajnostni razvoj v naši Cerkvi. Iz Letnega poročila izhaja tudi, da smo katoličani vedno pripravljeni pomagati, kar dokazujejo številke o zbranih darovih za misijone, karitativne ustanove, za Sveto deželo, t. i. Petrov novčič za svetega očeta, za Ukrajino, ob poplavah na Balkanu itd.

Škofovska sinoda o sinodalnosti, ki smo jo začeli lani in se bo sklenila leta 2023, nas poziva, da »spreobrnemo« svoje pastoralne strukture.

In katere bi nas morale skrbeti?

Katoliška cerkev je del današnjega časa in slovenske družbe, zato se soočamo s podobnimi izzivi, kot so npr.: staranje prebivalstva, nizka rodnost, upad družinskega življenja, sekularizacija, hiter tempo življenja, prekarne oblike zaposlitve, naraščajoč individualizem in pretiran materializem. To vpliva tudi na izvajanje verske prakse oz. kako ljudje živimo svojo vero. Vse to se odslikava v podatkih o duhovnih in redovnih poklicih, o prejemanju zakramentov ter o prenosu vere na mlajše generacije. Škofovska sinoda o sinodalnosti, ki smo jo začeli lani in se bo sklenila leta 2023, postavlja v središče vse te izzive ter nas poziva, da »spreobrnemo« svoje pastoralne strukture. To pomeni, da ohranimo in spodbujamo dobre in koristne oblike obstoječe pastorale ter opustimo oz. spremenimo oblike, ki več ne služijo svojemu namenu.

GRAFIKA: Lucia Jerman

Ali se skozi na videz suhoparne podatke pokaže tudi duhovno življenje slovenskih kristjanov?

Cerkev v Sloveniji ima bogato zgodovino in tradicijo, na katero smo zelo ponosni. Pomembno je, da na osnovi pozitivnih rezultatov v preteklosti poiščemo načine, kako bomo vero ohranili in jo predali prihodnji generaciji kristjanov. Obenem pa se je treba zavedati, da so statistični podatki v Letnem poročilu samo en obraz naše vere; dosti bolj pomemben obraz naše vere je tisti, ki vključuje »nevidne« podatke o tem, koliko kristjanov je v preteklem letu z vero in zakramenti osmislilo svoje življenje? Kako so jim vera in zakramenti pomagali pri soočanju s trpljenjem in življenjskimi preizkušnjami? In koliko naših bratov je doseglo večno življenje? Bog deluje na neštevilne načine in pomembno je, da mu dopustimo, da deluje po nas in prek naše Cerkve.