Nekateri smo bili prvič tukaj in že na začetku sta nas presenetila župnik in njegov laiški sodelavec, ki nam je vsem poklonil steklenico vina s trte, hčerke najstarejše trte na svetu. Ko smo izmenjali nekaj informacij in se okrepčali, smo se zbrali pri maši, ki jo je vodil gostitelj gospod Mlakar, nagovoril pa Andrej Mazej, duhovnik pomočnik v Šoštanju. Spomnili smo se rajnih sobratov, ki so šli pred nami v večnost.

Duhovni pomočnik v Šoštanju Andrej Mazej. FOTO: Osebni arhiv Mira Šlibarja

Po maši smo se odpeljali v Studenice in si ogledali cerkev in zapuščeni samostan nekdanjih redovnic dominikank. Baročna cerkev ima bogato opremo in burno zgodovino, samostan je bil v vzponu in v stiskah. Jožef II. je razpustil veliko samostanov. Pozneje so v samostanu živele magdalenke, vse do leta 1949, ko se je povojna oblast polastila njihovih posesti. Ostaja upanje, da bi samostan zopet služil prvotnemu imenu. Bog daj, da bi se upanje uresničilo!

Duhovniki, ki so bili posvečeni leta 1975. FOTO: Osebni arhiv Mira Šlibarja

»Vodič«, prijazen fant Pankracij, nas je sprejel in nam kratko predstavil kraj Studenice in je optimist, da se kraj prebuja. V cerkvi je živahno prikazal zgodovino samostana in njegov pomen ter bogato opremo te baročne cerkve, ki služi za bogoslužje.

Vodič Pankracij je dobil ime po znanem župniku Pankraciju Poteku, ki je bil član Frančiškovega svetnega reda. Povedal je, da je hvaležen za ime in za vse, kar se je pri župniku Pankraciju naučil. Lepo! Pogled na prazne hišo, župnišče in samostan je žalosten. Ker se tukaj zbirajo verniki k evharistiji in je Jezus noč in dan tu, je še vse mogoče.

Po maši smo se zbrali v gostišču Kodrič, kjer smo bili gostoljubno sprejeti in postreženi. V prijetnem druženju je čas kar prehitro tekel. Gostitelj Franc Mlakar in organizator srečanja Miro Šlibar sta nas seznanila z obvestili in opravičili odsotnih.

Sprejet je bil predlog, da se prihodnje leto, ko bomo obhajali zlati jubilej, srečamo pri Mariji Pomagaj na Brezah, kar smo soglasno sprejeli, stisnili roke v pozdrav z obljubo, da če bo Gospod hotel, se prihodnje leto zopet vidimo!