Papež Frančišek je med letom iz Romunije proti Italiji v pogovoru s časnikarji spregovoril o številnih temah, vključno s potrebo po solidarnosti v luči vseh globalnih problemov, odnosi med katoličani in pravoslavnimi in trenutnim položajem v Evropi.

»Če se Evropa ne bo dobro ozrla v izzive, ki jo čakajo v prihodnosti, bo ugasnila, sami jo bomo ugasnili,« je papež dejal v odgovor na vprašanje o zadnjih težnjah v evropski politiki. Na vprašanje o skupinah, »ki se ne želijo bratstva, temveč raje stopajo same«, je odvrnil, da mora »Evropa znova sprejeti nauk svojih ustanovnih očetov«. Evropa mora »biti to, kar je, znova mora odkriti svojo istovetnost, svojo edinost,« da bi lahko presegla delitve in meje. Sveti oče je priznal, da narodi sicer imajo svojo lastno istovetnost, ki jo morajo zaščititi; toda, je nadaljeval, »Evropa ne sme dopustiti, da bi jo premagala pesimizem in ideologije«. Obstaja namreč »globalizacija«, je pojasnil, »v kateri so vse kulture spoštovane in vse med seboj povezane«: »Pomislimo na razdeljeno Evropo, učimo se iz zgodovine, ne vrnimo se v preteklost!«

Solidarnost v svetu

Romunski časnikar je papeža vprašal, kakšno »sporočilo« bi prenesel staršem, ki zapustijo svoje otroke zaradi dela v tujini. Sveti oče je odgovoril, da je »ločitev od družine, da tej ne bi česa primanjkovalo, dejanje ljubezni … Takšna ločitev je vedno boleča.« Izrazil je obžalovanje nad politiko, zaradi katere so takšne ločitve potrebne, saj pri tem ne gre zgolj za probleme določenega območja, temveč za »pomanjkanje svetovne solidarnosti«. Po papeževih besedah je solidarnost v svetu nujno potrebna.

Pomagajte politikom, da bodo pošteni

Na specifično vprašanje o razmerah v Italiji je Frančišek dejal, da ne spremlja dovolj pozorno vesti o različnih političnih kampanjah, in priznal, da »ne razume italijanske politike«. Zato, je pojasnil, raje moli, »da bi Italija stopila korak naprej, da bi se Italijani povezali med seboj in da bi ostali zvesti sporazumnim odločitvam«. Italijanski mediji že dlje časa komentirajo, da papež ne želi sprejeti tamkajšnjega notranjega ministra Mattea Salvinija, ki je v predvolilnem boju izkoristil versko simboliko, zaradi česar so bili italijanski cerkveni predstavniki do njega zelo kritični. Papež je pojasnil, da od Salvinija še ni prejel prošnje za avdienco, predvolilnih kampanj takšne in drugačne vrste pa ni želel komentirati.

V luči svetovne politike je obsodil korupcijo in pojasnil, da se ta dogaja povsod: »Politikom moramo pomagati, da bodo pošteni, da svoje kampanje ne bodo gradili na nepoštenih oglasih, obrekovanju in klevetanju, škandalih, pogosto tudi na sejanju sovraštva in strahu«. »To je grozno,« je dejal sveti oče: »Politiki ne bi smeli širiti sovraštva in strahu, temveč le upanje.«

Ekumenizem krvi in ljubezni

Papež je spregovoril tudi o »odnosu iztegnjene roke, ko pride do spora«, kot odgovor na vprašanje o odnosu med različnimi veroizpovedmi, narodnostmi in svetovnimi politikami. Ko je omenil pravoslavje, je izrecno pohvalil romunskega patriarha Daniela, »velikodušnega človeka in velikega učenjaka«: »Pogovarjala sva se kot brata,« je dejal in, kot že tolikokrat v preteklosti, izpostavil pomen »ekumenizma krvi in ljubezni«, pri katerem je imel v mislih skupno pričevanje mučencev različnih krščanskih veroizpovedi, ter pomen različnih občestev, ki med seboj sodelujejo, da bi »pomagali ubogim, bolnim in slabotnim«. Romunskim kristjanom je svetoval, naj »hodijo skupaj« in naj ne čakajo na to, da se bodo teologi zedinili glede evharistije.

Benedikt XVI.

Eden izmed časnikarjev je papeža Frančiška vprašal, ali na Benedikta XVI. gleda kot na »starega očeta«, glede na to, kako mlade vedno vabi, naj ohranjajo odnos s starejšimi. Frančišek je odvrnil, da črpa moč za svoje delo iz vsakega pogovora z upokojenim papežem: »Sok iz njegovih korenin mi pomaga, da grem naprej.« Upokojeni papež govori malo in počasi, toda z enako globino kot vedno, ima jasno misel: »Izročilo je kakor korenina, ki ti daje sok za rast, za cvetenje!« Toda, je papež povzel besede Gustava Mahlerja, »izročilo je zagotovilo prihodnosti, ne pa varuh pepela«. Tovrstno izročilo je »nostalgija za integriste«. Resnično izročilo pa je po Frančiškovih besedah »korenina, ki drevesu omogoča rast … če imajo mladi korenine, lahko ostareli sanjajo.«

Svetovni dan sredstev družbenega obveščanja

Na začetku pogovora s časnikarji je sveti oče spomnil na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki ga vsako leto obhajamo na nedeljo pred binkoštmi. Dejal je, da je ta dan namenjen vsem, ki delajo v sporočanju, njihova naloga pa je, da so priče vesti, ki jih sporočajo. Komunikacija danes na splošno nazaduje, saj »stiki« napredujejo, vendar ne pridejo do dejanskega stika med posamezniki. Časnikarji pa so po poklicu priče sporočanju, morajo navezovati stike. Zato, je poudaril papež, »malce manj navideznih stikov in več komunikacije«.

Molite za Evropo

Ob koncu leteče tiskovke je papež še dejal, da je hvaležen dežju, zaradi katerega se je moral del poti peljati v avtomobilu, od koder je lahko občudoval »čudovito romunsko pokrajino«. Svoje besede je sklenil s prošnjo »vernim« med zbranimi časnikarji, naj »molijo za Evropo, molijo za edinost, da bi nam Bog naklonil milost«. Tistim, ki niso verni, pa je dejal, naj »z dobro voljo upajo in si iz srca želijo, da bi bila Evropa znova uresničene sanje ustanovnih očetov«.

Vir: Vatican News / Kathpress
Foto: Vatican Media