Pesniki so pač od nekdaj živeli od udejanjanja pravice do svojevrstnega razumevanja stvari in pojavov, nekateri pa tudi od šokiranja ljudi.

A razglašanje svobode in demokracije za glagol je dvorezno: ta besedna vrsta res označuje dejanje oziroma stanje, dogajanje in zaznavanje, vendar izhaja iz staroslovanskega pomenskega polja govorjenja. Svoboda in demokracija pa sta zagotovo veliko več kot le besedi. Zdaj pa se nas prepričuje, da sta zgolj to! Mar res ne vemo več, kako je Shakespearov Hamlet označil nezavezujočnost verbalizma? Z znamenito formulo: Besede, besede, besede!

Pesnik prevzame tveganje nerazumevanja sam. Drugače pa je z znanstvenimi ustanovami: če namesto jasnosti delajo zmedo, razžirajo lastno poslanstvo in ustvarjajo breztalni javni prostor. Tam, kjer bi morala biti zanesljivost, je poskrbljeno za meglenost, neopredeljivost in protejskost. In to tistih, ki jim poklic nalaga razjasnjevanje in natančnost, ne moti! Nasprotno: imenitno se jim zdi, da s...