Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Svobode govora se zaveš, ko je nimaš«

Za vas piše:
Katarina Ropret
Objava: 02. 04. 2019 / 12:02
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 02.04.2019 / 12:15
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Svobode govora se zaveš, ko je nimaš«

»Svobode govora se zaveš, ko je nimaš«

Široka dostopnost interneta nam ponuja nešteto priložnosti za komuniciranje in izražanje svojega mnenja; tudi v zelo nefiltrirani obliki.

Foto: VID PONIKVAR

Zdi se, da živimo v času neomejene svobode govora. Široka dostopnost interneta nam ponuja nešteto priložnosti za komuniciranje in izražanje svojega mnenja; tudi v zelo nefiltrirani obliki. Stopnja nestrpnosti, ki smo ji včasih priča, je neredko že prav zastrašujoča. Zato so vedno pogostejše zahteve po omejevanju sovražnega govora, po politični korektnosti, celo po cenzuri. A tudi takšne zahteve se hitro lahko zlorabi v svoje namene, opozarja dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in nekdanji minister, ki je tudi član strokovne skupine za lažne novice in spletne dezinformacije pri Evropski komisiji ter dejaven tviteraš in kolumnist. Sicer pa tudi eden od pionirjev interneta v Sloveniji.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Kaj vam pomeni svoboda govora?

Svobode govora se zaveš, ko je nimaš. Po zmagi nad socializmom si nisem predstavljal, da bi še kdaj lahko prišel navzkriž s svobodo govora. Pišem vljudno, v meni ni sovraštva do nikogar. Pa se mi je vseeno zgodilo, da je neka skupina borcev za svobodo od neprijetnega govora neko mojo kolumno razglasila za sovražni govor. Pa ni bilo sovraštva. Zmotil jih je ponos na naše judovsko-krščansko izročilo.

Ob tovrstnem objavljanju ste neizogibno deležni tudi nasprotnih mnenj. Vas ob kakšnih sovražnih komentarjih kdaj postane strah?

Na družbenih omrežjih so mnogi anonimni in si upajo priti s pravo barvo na dan. Brez zavor. Sicer me ni strah. Morda se mi je vsega dvakrat ali trikrat zgodilo, da me je kdo, ki me je spoznal kot nekdanjega politika in do neke mere javno osebo, obravnaval neprijazno. Redno pa me ustavljajo neznanci in mi rečejo kakšno lepo besedo, povezano z mojim javnim oglašanjem.

Kako bi lahko npr. tviter omejil količino sovražnosti, ki se izlije v takšnih komentarjih?

Niti ne vem, zakaj bi se moral tviter s tem ukvarjati. Vsak se ima možnost od neotesancev izolirati. Lahko jih osebno mutira ali blokira, lahko pa nastavi tviter, da se mu ne prikazujejo komentarji ljudi, ki npr. niso potrdili svoje telefonske številke. To naredi kar nekaj reda.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Kupi v trgovini

Novo
Preljubo veselje
Note iz Cerkvenega glasbenika
25,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh