Sredi julija je minilo 150 let od prvenstvenega vzpona na 4.478 metrov visoki Matterhorn na meji med Italijo in Švico, ki je zaradi koničaste oblike znan po vsem svetu. Med našimi gorami ima podobno drzno obliko Svinjak nad Bovcem, ki ga zaradi tega nekateri imenujejo »bovški Matterhorn«. Čeprav je neprimerno nižji in manj zahteven od švicarskega sorodnika, vzpon nanj ni povsem preprost. Mnogi so se pod vrhom že obrnili.

Ko se iz Bovca pripeljemo v naselje Kal – Koritnica, opazimo na levi strani ceste zabojnik, za njim pa lesen kažipot. Ta nas usmeri do vrste hiš, za katerimi krenemo navkreber mimo studenca. Čeprav je najhujša vročina za letos mimo, si je – če tega nismo naredili že prej – pametno napolniti plastenko ali dve, saj pozneje take priložnosti ne bo več.

Ko prispemo do kolovoza, nadaljujemo navkreber ob kamniti ogradi, nad njo pa pot zavije desno v gozd. V njem ostanemo slabe pol ure, potem si lahko vzpon popestrimo z obiskom vojaških položajev iz prve svetovne vojne. Če nam ni žal kratkega ovinka, prispemo v nekaj minutah do muzeja na prostem Čelo, ki obsega ostanke avstro-ogrske topniške utrdbe. Kot lahko preberemo na pojasnjevalni tabli, so jo zgradili spomladi leta 1915. Bila je del sistema bovške zapore za zaščito pred morebitnim italijanskim napadom. Takrat so vanjo namestili dva topa iz bližnje trdnjave Kluže, ki so ju morali zaradi srditega obstreljevanja že jeseni premakniti. Ko se v tišini sprehajamo med sivimi zidovi, kjer se v zgodnjem dopoldnevu sončijo samo kuščarji in kakšna kača, dobro razumemo, zakaj so vojaški poveljniki izbrali ta kraj. Pod nami je namreč kot na dlani Bovška kotlina z Bovcem in okoliškimi gorami.

Za razpotjem se pot še dolgo drži gozda, vendar hoja ni dolgočasna. Tu vidimo zanimivo oblikovano drevo, tam kobilico, ko se vzpnemo na prepaden rob, pa se v ozki dolini pokaže še trdnjava Kluže. Ker stoji v zavetju strmih pobočij, ji italijanski topovi med prvo svetovno vojno niso mogli do živega. Povsem drugačna pa je bila usoda više ležeče trdnjave Fort Herman. Italijani so jo na začetku vojne zasuli s skoraj štiri tisoč granatami, zato jo je posadka kmalu zapustila. Najtežje granate, ki so jih izstreljevali s trinajst kilometrov oddaljenih položajev, so tehtale več kot štiristo kilogramov.

Približno dve uri po odhodu iz doline se drevje razmakne in pred nami se pokaže strm vršni del Svinjaka. Ob gozdnem robu se vzpnemo na travnato teraso, ki je kot nalašč za fotografiranje in premislek, kako naprej. V lepem poletnem dopoldnevu pred nekaj tedni se je tukaj obrnilo precej tujih izletnikov, ki jih je prestrašil pogled na zračno travnato pobočje, posuto s skalami. Nihče ni za vse in pametna odločitev ni sramotna. Bolje, da pravi čas odnehamo, kot pa da že čez nekaj minut s tresočimi nogami ne moremo ne naprej ne nazaj.

S terase se brez oklevanja poženemo navkreber in skrijemo v manjši žleb, ki ga moramo preplezati brez pomoči varoval. Sledi več ostrih zavojev, nato se steza potegne za rob med ruševje in naprej na predvrh. Tam se svet položi. Pred nami se pokaže bližnji vrh, na katerem je miniaturen Aljažev stolp. Če zasukamo in dvignemo njegovo streho, se pokaže votla notranjost z vpisno knjigo.

Na razglednem vrhu malce presenečeno ugotovimo, da Svinjak ni tak, kot smo ga videli iz doline, ampak le končni del razpotegnjenega grebena, ki se vleče od Bavškega Grintavca proti jugozahodu. To seveda prav nič ne zmanjšuje lepote izleta in »bovškega Matterhorna«, ki se bo kmalu oblekel v tople jesenske barve.

OSNOVNI PODATKI

Tosc (1653 m)

Izhodišče: Kal - Koritnica

Dostop: Iz Bovca nadaljujemo vožnjo proti Vršiču. Ko prispemo v naselje Kal - Koritnica, opazimo na levi strani ceste zabojnik, ob njem pa kažipot, ki nas vabi na Svinjak. Tam blizu lahko pustimo avto.

Višinska razlika: 1.190 m.

Dolžina vzpona: 2.30 do 3 ure

Kratek opis poti: Večji del poti hodimo po gozdu, kjer lahko spotoma zavijemo do muzeja na prostem Čelo. V zadnjem delu pa se drevje razmakne in steza se požene navpično čez strmo pobočje. V dolino se vrnemo po isti poti.

Nevarnosti: Pot je v zadnjem delu zelo strma in zračna, zato ni za vsakogar. Potreben je zanesljiv korak, brez vrtoglavice in klecajočih kolen. V mokrem pot odsvetujemo, saj je nevarna za zdrs.

Zemljevid: Soška fronta od Rombona do Mengor, 1 : 50.000.

NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi v Bovcu je maša vsako nedeljo ob 10. uri.