Švicarski škofje obžalujejo »da« zarodkovni diagnostiki
Švicarski škofje obžalujejo »da« zarodkovni diagnostiki
Katoliški škofje v Švici so izrazili obžalovanje nad izidom včerajšnjega referenduma o dopustnosti predvsaditvene diagnostike pri zarodkih. Privolitev Švicarjev v spremembo zakona o reproduktivni medicini pomeni korak nazaj, je sinoči izjavil predsednik Švicarske škofovske konference, lausannski škof Charles Morerod. Prenovljeni zakon ogroža celostno zaščito človeškega življenja od začetka do konca, je opozoril škof Morerod. »Priznanje polnega dostojanstva človeškega bitja, predvsem najšibkejših, je temeljnega pomena za pravično družbo«, je prepričan predsednik Švicarske škofovske konference.
Na včerajšnjem referendumu je okoli 62 % švicarskih volilcev potrdilo, da se pod določenimi pogoji sme izvajati genske raziskave na umetno spočetih zarodkih, preden se te vsadi v maternico žene. Pari s težkimi dednimi boleznimi in pari, ki na naraven način ne morejo spočeti otroka, bi imeli možnost tovrstne diagnostike, ob čemer bi bilo mogoče pri zarodkih pred vsaditvijo ugotoviti morebitne kromosomske motnje, kakršna je denimo Downov sindrom.
Zakon tudi dopušča, da se po novem v posameznem ciklu obravnave spočne dvanajst zarodkov in ne le treh, prav tako jih ni več potrebno nemudoma vsaditi v maternico, ampak se jih sme zamrzniti za kasnejšo obravnavo. Prepovedano ostaja spočetje zarodkov iz izvornih celic ali denimo določanje spola zarodka.
»V številnih primerih se odstranijo zarodki, ki veljajo za morebitne nosilce bolezni ali invalidnosti, in ti zarodki niso deležni človeka vredne obravnave«, je poudaril škof Morerod. »Naša želja je ponoviti vsem invalidnim osebam, da verjamemo v njihovo celovito dostojanstvo in se veselimo, da jih v življenju spremlja toliko ljudi«, je škof zatrdil v imenu celotne škofovske konference.
Podpore švicarskih volilcev je bila včeraj deležna tudi reforma, ki naj bi pospešila postopke za pridobivanje azila. Ti postopki v Švici trenutno trajajo tudi več let, zdaj pa naj bi bil ta rok skrajšan na največ 140 dni.
Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)