Za razliko od nemških in malteških škofov švicarski škof Vitus Huonder iz Chura ne zagovarja odprtejših možnosti za podeljevanje obhajila znova civilno poročenim zakoncem. To vprašanje »ne sme biti prepuščeno osebni presoji«, je škof Huonder zapisal v pismu duhovnikom svoje škofije. Dosti pomembnejša je presoja na podlagi »objektivnih danosti«.

Pri tem so po Huondrovem mnenju najbolj merodajni cerkveno sklenjeni prvi zakoni. Ugotavljanje veljavnosti prvega zakona ne sme biti stvar enega samega duhovnika. Kdor se po razvezi znova civilno poroči, lahko cerkvene zakramente prejema le v primeru, če so partnerji pripravljeni »živeti skupaj kot bratje in sestre«, kar je zagovarjal že papež Janez Pavel II. Iz Frančiškove posinodalne apostolske spodbude Radost ljubezni o zakonski zvezi in družini ni mogoče izpeljati novih zakonskih predpisov, ki bi bili uporabni v vsakem primeru.

Svoje stališče o tem vprašanju so minuli teden predstavili tudi nemški škofje, ki želijo v posameznih primerih znova civilno poročenim omogočiti prejemanje obhajila: »Odločitev za prejemanje zakramentov je treba spoštovati.« Škofje obenem poudarjajo, da »splošno podeljevanje zakramentov vsem znova civilno poročenim zakoncem ne more biti samodejno«. Odločitev po vesti mora izhajati iz resnega izpraševanja in temeljitega duhovnega procesa v spremstvu duhovnika.

Katoličanom, ki so po civilni razvezi sklenili nov civilni zakon, doslej ni bilo dovoljeno prejemanje obhajila, če v novi zvezi niso živeli vzdržno, kar izhaja iz cerkvenega nauka o neločljivosti zakona, ki temelji na Novi zavezi. Od objave apostolske spodbude Radost ljubezni v lanskem aprilu je v Cerkvi vedno več razprav o prejemanju zakramenta svetega obhajila za znova civilno poročene.

Tradicionalni katoličani menijo, da papež z odpiranjem proti obrobju ogroža ne le neločljivost zakonske zveze, ampak navsezadnje celoten nauk in edinost Cerkve.

Nemški škofje pojasnjujejo, da neločljivost zakonske zveze sodi »med nepogrešljive zaklade vere«. Obenem pa papež spodbuja razločevalni pogled na posamezne življenjske položaje. Nihče »ne sme biti obsojen za večno«.

Vir: Kathpress / CNA
Foto: arhiv Družine (T.S.)