Cerkve v Švici ostro zavračajo načrtovano poostritev zakona o azilantih. Spremembe, o katerih naj bi švicarski državljani odločali na referendumu 9. junija letos, so v popolnem nasprotju z bistvom prošnje za azil, zaščito preganjanih, so minuli konec tedna pojasnili predstavniki švicarskih Cerkva na tiskovni konferenci v zbirnem centru za iskalce azila.

Ljudem na begu bi morali omogočiti pravične postopke za pridobitev azila, je bilo še rečeno na omenjeni tiskovni konferenci. Pomoč nezaščitenim in ogroženim je že od nekdaj ena izmed prednostnih nalog krščanskih Cerkva, zagotavljanje azila pa dejanje človečnosti in solidarnosti. Konkurenca političnih prepričanj se zaključi tam, kjer je pod vprašaj postavljena sama človečnost.

Od uveljavitve švicarskega zakona o azilantih leta 1981 je bilo doslej opravljenih že deset revizij. Dejstva, da so nekateri ljudje prisiljeni zapustiti svojo domovino in da tudi v Švici zaprosijo za politično zatočišče, tudi poostritev omenjenega zakona ne bo mogla spremeniti, so poudarili predstavniki Cerkva. Namesto tega so v Švici prišli do točke, ko pristojni več ne upoštevajo usod posameznih prosilcev za azil, ampak vse morebitne azilante samodejno osumijo opravljanja kriminalnih dejanj in izkoriščanja socialne države.

Sprememba zakona predvideva ukinitev možnosti, da posamezniki za azil zaprosijo na švicarskem veleposlaništvu v tujini. Posledice te spremembe bi bile drastične, poudarjajo cerkveni predstavniki v svoji izjavi. Še posebej hudo bi s tem prizadeli ženske, otroke, ostarele in bolne. Begunci bi bili še pogosteje tarča kriminalnih združb, ki trgujejo s človeškim blagom. Preganjanim iz revnih razmer bi s tem onemogočili 'še zadnjo možnost za beg'.

Cerkve so izrazile tudi svoje pomisleke glede načrtovanega skrajšanja roka za pritožbe s tridesetih na deset dni. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno namesto tega še občutno okrepiti pravno zaščito prosilcev za azil.

Foto: splet