Švicarji imajo za seboj referendumski konec tedna, med katerim so odločali tudi o temah, ki so pomembne za versko in cerkveno življenje v njihovi državi: o milejši zakonodaji glede nedeljskega odprtja trgovin v večini kantonov in glede prepovedi nošenja burke v kantonu Tessin. S 55,8 % glasov so švicarski državljani podprli daljši odpiralni čas trgovin ob nedeljah, s 65 % pa so Tessinci izglasovali prepoved prekrivanja obraza oz. celotnega telesa za muslimanske vernice.

Z ustrezno spremembo delovne zakonodaje bi lahko odslej švicarske bencinske črpalke in počivališča ob avtocestah in glavnih prometnih ulicah tudi ob nedeljah ostajala odprta štiriindvajset ur dnevno. Doslej so morali lastniki svoje trgovine v nočnih urah praviloma zapreti.

Cerkev bi morala izid referendumskega glasovanja sprejeti, saj zoper njega ni moč ukreniti prav nič, je v svojem prvem odzivu dejal predsednik Švicarske škofovske konference, škof Markus Büchel iz St. Gallna. Cerkvi ne gre za 'nekaj popečenih klobasic', ampak za to, da bi nedeljo zaščitili kot družbeno, kulturno in seveda versko dobrino, je poudaril Büchel. »Naš argument je sicer bil, da ne bi smelo priti do zrušenja jezu na področju liberalizacije obratovalnega časa trgovin in nedeljskega dela«, je pojasnil škof. Veljalo pa bi natančno opazovati, ali ne bo ob tem prišlo do še številčnejših izjem. On sam, je dejal škof Büchel, 'si ne more predstavljati, da bi šlo zgolj za teh nekaj bencinskih črpalk, saj v tem primeru ne bi zganjali tolikšnega političnega hrupa'.

Po navedbah švicarskih medijev so tamkajšnji državljani v 21 izmed 26 kantonov večinsko podprli spremembo delovne zakonodaje. Liberalizacijo nedeljskega obratovalnega časa trgovin so zavrnili v kantonih Freiburg, Neuenburg, Uri, Wallis in Jura. Švicarska 'Nedeljska zveza' je potrdila, da si bo že naprej prizadevala proti daljšanju obratovalnega časa trgovin za zaščito 'družbenega prostega časa'.

Še več pozornosti pa je zbudil referendumski izid v kantonu Tessin na jugu Švice, kjer so tamkajšnji volilni upravičenci s 65 % podprli prepoved nošenja burke na pobudo časnikarja Giorgia Ghiringhellija. Ustavo omenjenega kantona naj bi ustrezno dopolnili z naslednjim besedilom: »Nihče si ne sme zakrivati obraza na javnih mestih. Nihče ne sme druge osebe na podlagi njenega spola prisiliti, da si zakrije obraz.«

V besedilu nista omenjeni niti burka niti nihab, značilni prekrivali muslimanskih žena, toda med podporniki pobude je po navedbah tamkajšnjih medijev veliko kritikov islama. Ghiringelli je že pred glasovanjem pojasnil, da je v celem kantonu komajda mogoče najti žensko, ki bi nosila tovrstna oblačila.

Parlament v Tessinu je Ghiringellijevo pobudo v letošnjem aprilu zavrnil in na glasovanje dal lasten predlog, ki je predvideval spremembo ustave s ciljem prepovedi zakrivanja obraza v javnosti, tudi na protestih in športnih prireditvah. Izjeme naj bi bile le čelade za motoriste, zaščitne čelade za delavce in pustne maske.

Organizacija 'Amnesty International' je izid glasovanja v Tessinu označila kot 'žalosten dan za človekove pravice'. Islamski osrednji svet v Švici pa v tem vidi 'širjenje družbene islamofobije'. Po njihovem gre za to, da bi muslimanom v Švici 'čim bolj zagrenili življenje in iz javnega prostora pregnali sleherni islamski element'.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia