Kot v številnih državah na Zahodu se tudi v Švici verska pokrajina močno spreminja, ugotavljajo pri spletnem portalu La Croix International. Sodeč po novi raziskavi »neverni« zdaj predstavljajo dobro tretjino švicarskega prebivalstva in za par odstotkov presegajo največjo švicarsko versko skupino, ki se izreka za katoličane.

Število »nevernih« v Švici se je z zgolj 1 odstotka leta 1970 povzpelo na dobro tretjino prebivalstva v letu 2022.

Katoličani in protestanti, ki so skoraj enakomerno zastopani, so leta 1970 predstavljali veliko večino prebivalstva, več kot 90 odstotkov. Odtlej pa se njihov delež bolj ali manj hitro zmanjšuje. Nova raziskava, ki temelji na podatkih Zveznega statističnega urada iz leta 2022 in je bila objavljena v zadnjem tednu januarja, razkriva, da delež katoličanov zaenkrat znaša 32 odstotkov, reformirani protestanti pa trenutno predstavljajo 20,5 odstotkov švicarskega prebivalstva.

V zadnjih desetletjih pa se je občutno povečalo število »nevernih«. Z zgolj 1 odstotka leta 1970 so se leta 2022 povzpeli na dobro tretjino prebivalstva. Presek krivulj med katoličani in »nevernimi« je glavni dejavnik hitrega preoblikovanja verske pokrajine v Švici. Leta 2010, ko je bila ta raziskava nazadnje opravljena, se je delež katoličanov še vedno bližal 40 odstotkom, medtem ko je delež tistih, ki se niso opredelili za nobeno religijo, znašal 20 odstotkov.

Chur. FOTO: Vatican Media

Razlike glede na zemljepisna območja

Kot poroča La Croix International, raziskava kaže na velike zemljepisne razlike v verski pripadnosti. V kantonih Basel-City in Neuchâtel se večina prebivalcev opredeljuje za »neverne« (56 oziroma 53 odstotkov), v osrednjih kantonih Nidwalden (24 odstotkov), Obwalden (22 odstotkov) in Uri (19 odstotkov) pa precej manj. Delež »nevernih« posameznikov je običajno nižji na podeželju (28 odstotkov) kot v mestih (36 odstotkov).

Švicarska zastava na pobočju Alp. FOTO: Vatican Media

Generacijsko vprašanje

Odločilni dejavnik je tudi starost. Mlajše generacije se pogosteje opredeljujejo za »neverne«. Medtem ko je med osebami v starosti 75 let in več takšnih le 16 odstotkov, se ta delež poveča na 42 odstotkov med osebami v starosti od 25 do 34 let, in na 41 odstotkov med osebami v starosti od 35 do 44 let.

Moški se pogosteje opredelijo za »neverne« kakor ženske (36 odstotkov proti 31).

Delež »nevernih« v starostni skupini od 15 do 24 let znaša 32 odstotkov prebivalstva. Poleg tega je v raziskavi poudarjeno, da se moški pogosteje opredelijo za »neverne« kakor ženske (36 odstotkov proti 31).

Joseph Maria Bonnemain, škof Chura. FOTO: Vatican Media

Nenehno iskanje duhovnosti

Izsledki raziskave tudi kažejo, da okoli tretjina ljudi v Švici, ki se opredeljujejo kot »neverni«, še vedno meni, da je duhovnost pomembna. Skoraj dve tretjini tistih, ki se trenutno ne istovetijo z nobeno versko pripadnostjo, sta bili v otroštvu del krščanskih cerkva, bodisi katoliških ali protestantskih.