Westminstrski nadškof je eden izmed svetovnih in verskih voditeljev, ki so v zadnjih dneh počastili spomin na nekdanjega londonskega velikega rabina lorda Jonathana Sacksa, ki je minulo soboto umrl v starosti 72 let. Plodovit avtor in veliki mislec našega časa je malo pred smrtjo prejel diagnozo hudega rakavega obolenja.

Westminstrski nadškof kardinal Vincent Nichols je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je »judovska skupnost izgubila velikega vodjo, on sam pa prijatelja«. Velikega rabina je opisal kot »izjemno prepričljivega zagovornika nekaterih velikih resnic človeštva, na katere tako pogosto pozabljamo«. Kardinal se jasno spominja Sacksovih »močnih in prepričljivih predstavitev resnic, izraženih v judovski, pa tudi krščanski veri, resnic, ki nam pomagajo osmišljati naše življenje, naša občestva in naše usode«.

Lord Sacks se je med obiskom papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji leta 2010 srečal tudi z voditeljem Katoliške cerkve in ob tej priložnosti, kot je spomnil kardinal Nichols, povedal, kako judovstvo in krščanstvo »v luči globoko individualistične kulture ponujata občestvenost, v luči potrošništva govorita o stvareh, ki imajo vrednost, ne pa tudi cene, v luči cinizma si drzneta občudovati in spoštovati, v luči razpadlih družin pa verujeta v posvečevanje medsebojnih odnosov; verjameta v zakonsko zvezo kot medsebojno vdanost, starševstvo kot odgovornost in poezijo vsakdanjega življenja …«

Zadnja rabinova knjiga objavljena v letošnjem marcu

Katoličane, pa tudi vse druge kristjane in ljudi dobre volje je navdušila tudi zadnja knjiga lorda Sacksa z naslovom Morality: Restoring the Common Good in Divided Times, ki je izšla v letošnjem marcu. Nekdanji veliki rabin je v njej zapisal: »Koronavirus bo preveril našo sposobnost, da delamo v dobro drugega. Sebičnost nas ne bo zaščitila … Lepota morale je v tem, da se začne pri nas. Ni nam treba čakati velikih političnih voditeljev ali zasukov v gospodarstvu, novega vzdušja v družbi ali nepričakovanega tehnološkega napredka, da začnemo spreminjati moralno ozračje, v katerem živimo, se gibljemo in smo.«

Lord Sacks je pogosto priznal velik pomen izjave Nostra Aetate, koncilskega dokumenta iz leta 1965 o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev, v kateri je zapisano, da o Judih ne smemo govoriti kot o zavrnjenem ali prekletem ljudstvu.

Sacksova »izredna zapuščina bo še naprej živela v srcih in mislih neštetih ljudi, ki jim je bil v neizmeren navdih«

Spomin pokojnega rabina Sacksa je počastil tudi predsednik britanske vlade Boris Johnson, ki je dejal: »Njegovo vodenje je odločilno vplivalo na našo državo in na ves svet.« Vodja britanskih laburistov Sir Keir Starmer pa je zapisal: »Bil je velik um, ki je s svojo prepričljivo zgovornostjo, pronicljivim vpogledom in prijaznostjo segel daleč onkraj judovske skupnosti.«

Glavni rabin Ephraim Mirvis je Sacksa opisal kot »izrednega veleposlanika za judovstvo«, čigar »izredna zapuščina bo še naprej živela v srcih in mislih neštetih ljudi, ki jim je bil v neizmeren navdih«, anglikanski primas in canterburyjski nadškof Justin Welby pa je dejal, da je njegovo smrt sprejel z velikim obžalovanjem: »Tolikšen del svojega življenja je posvetil premišljevanju o Bogu na najgloblji ravni – in njegova modrost je v korist vsem, ki ostajamo za njim.«