Zdravje posameznikov se pogosto razlikuje glede na status zaposlitve, dohodek in stopnjo izobrazbe ter s tem povezano zdravstveno pismenostjo, ki lahko pomembno prispeva k varovanju in krepitvi zdravja ljudi, poudarjajo tudi v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Minister za zdravje Janez Poklukar je v današnji poslanici poudaril, da morata biti skrb za okolje in zdravje naša prednostna naloga.

Zdrav življenjski slog in udeležba v preventivnih dejavnostih

»Tako lahko svoje zdravje varujemo in krepimo z zdravim življenjskim slogom. Zdravo prehranjevanje, redna telesna dejavnost in skrb za duševno zdravje so ključni dejavniki varovanja in krepitve zdravja, ki prispevajo k večji kakovosti življenja in vzdržnosti zdravstvenih sistemov ter na splošno celotne družbe,« pravijo na NIJZ, ki ob tem spodbujajo tudi k udeležbi v preventivnih zdravstvenih aktivnostih in državnih presejalnih programih iz različnih področij varovanja zdravja.

7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja od leta 1950. Datum je bil izbran kot obletnica ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

»Namen omenjenih programov je odkriti morebitna začetna obolenja, ki jih sami ne moremo opaziti, ker v začetni fazi še ne povzročajo simptomov/znakov. Nekatera obolenja se lahko razvijajo več let preden se pojavijo prvi očitni znaki bolezni.«

Za starejše je najprimernejša oblika rekreacije hoja ali sprehod. FOTO: Tatjana Splichal

Kako smo v letu 2020 ocenjevali svoje zdravje?

Statistični urad RS (Surs) ugotavlja, da je v povprečju sedem prebivalcev držav članic EU-27 od desetih (starih 16 ali več let) v letu 2020 ocenilo, »da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83,0 %) in v Grčiji (78,6 %) ter na Nizozemskem (77,9 %), najnižji pa v Litvi (44,3 %) in drugi najnižji v Latviji (49,7 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,2 % prebivalcev, kar je bil nekoliko nižji odstotek od povprečja v EU-27 (69,5 %).«

V povprečju 18 koledarskih dni na bolniškem dopustu

Leta 2020 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 23 koledarskih dni, moški približno 15 dni, povprečje na zaposlenega je tako znašalo 18 dni. »Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (povprečno 3 koledarski dnevi), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (4 koledarski dnevi). Najdlje so bili – tako ženske kot moški – na bolniškem dopustu v pomurski in koroški regiji, najmanj časa pa v osrednjeslovenski regiji.«

Vir: NIJZ

Varuh pozdravlja širjenje centrov za duševno zdravja

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je ob današnjem svetovnem dnevu zdravja poudaril, da je pandemija pustila velik pečat na dojemanju zdravja kot ene pomembnejših človeških vrednot, občutne pa so tudi njene posledice na zdravje ljudi. Zato pozdravlja načrtovano širjenje mreže centrov za duševno zdravje, ki ga ocenjuje kot nujno, prav tako ukrepe za odpravljanje kadrovskih primanjkljajev v zdravstvu, obžaluje pa, da so bila priporočila institucije Varuha o vseh teh izzivih v preteklosti spregledana.