Svetovni dan turizma letos v luči »turizma in miru«
Svetovni dan turizma letos v luči »turizma in miru«
Namen obhajanja današnjega dne je osveščanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost ter njene socialne, kulturne, politične in gospodarske vrednote. Letošnja tema svetovnega dneva turizma je »Turizem in mir«, saj ima turizem moč, da pomaga pri premostitvi razlik in pri okrepitvi mednarodnega razumevanja.
Ob današnjem prazniku so tudi v Vatikanu napisali poslanico, v kateri je izpostavljen pomen verskega turizma, jubilejno leto, ki ga bomo obhajali leta 2025, pa je predstavljeno kot pomembna priložnost za srečanje, poroča spletni portal Vatican News. Avtor letošnje poslanice je nadškof Rino Fisichella, proprefekt Dikasterija za evangelizacijo.
Pomanjkanje turistov pospešuje revščino
Nadškof Fisichella na začetku poslanice poudari, kako je pomenljivo, da je Svetovna turistična organizacija letos v središče postavila besedno zvezo turizem in mir: »V tako nemirnem času, kot je naš, si ne bi mogli zamisliti boljše izbire, ki bi tistim, ki se bodo odpravili na pot, ponudila trenutek za premislek in osebno zavzetost. Kulturna izmenjava med ljudstvi, ki v turizmu najde svojo privilegirano obliko, se lahko spremeni tudi v konkretno prizadevanje za mir.«
Tam, kjer so vojna žarišča, je očitno, da turizem trpi, saj manjkajo vse potrebne oblike varnosti.
Tam, kjer so vojna žarišča, je očitno, da turizem trpi, nadaljuje Fisichella, saj manjkajo vse potrebne oblike varnosti: »Pomanjkanje turistov pa ustvarja še dodaten izraz revščine med prebivalstvom, ki izgublja vir dohodkov, potrebnih za dostojno življenje. Vojna prinaša vrsto posledic, ki se jih ljudje pogosto ne zavedajo v celoti, kljub temu pa neposredno vplivajo na njihova življenja. Vojno nasilje prizadene vsakogar, nihče ni izključen.«
Dikasterij za evangelizacijo, ki je pristojen za verski turizem, po besedah nadškofa Fisichelle namerava prispevati k temu, »da bi sporočilo miru doseglo zaposlene v turističnem sektorju, ter da bi se prek njih oblikovala veriga pristnih ustvarjalcev miru«. Ob tem spomni na pastoralno poslanstvo številnih duhovnikov in laikov, »ki svoje življenje posvečajo temu, da so turizem in romanja dejavni in plodni«, obenem pa izpostavi težave, ki se pojavljajo v tem sektorju zaradi pomanjkanja varnosti, ter spodbuja k iskanju novih poti in možnosti, da bi bila čim prej znova omogočena »romanja v države, ki tradicionalno ohranjajo bogastvo naše vere in zgodovine«.
Turizem lahko pripomore k obnovi odnosov
Zanimanje, ki navdaja na milijone turistov, je po mnenju italijanskega nadškofa »mogoče zlahka združiti z zavezanostjo k bratstvu ter tako ustvarjati mrežo glasnikov miru, ki bodo nagovorili ves svet v prošnji, da bi se končale vse vojne in bi bila znova odprta področja, polna zgodovine, kulture in vere. Po drugi strani pa poti lepote, ki je značilna za te kraje, ne more in ne sme zasenčiti grozota uničenja in ruševin, ki so nadomestile to, kar je genialnost prejšnjih rodov zgradila kot simbol miru in podelitve«.
Turizem lahko odločilno pripomore k obnovi medosebnih odnosov, po katerih vsi čutimo globoko nostalgijo.
V nadaljevanju poslanice beremo, da »lepota pokrajin prebuja resnično življenje in željo po obstoju. Turizem lahko odločilno pripomore k obnovi medosebnih odnosov, po katerih vsi čutimo globoko nostalgijo«. Zato nadškof Fisichella dodaja, da je v našem času, zaznamovanem z množično navzočnostjo tehnologije, ki omejuje odnose med ljudmi, znova treba v središče pastorale na področju turizma postaviti kulturo srečanja, ki jo papež Frančišek močno zagovarja.
»Srečanje je namreč sredstvo za dialog in vzajemno spoznavanje; vir spoštovanja in priznavanja dostojanstva drugih ter nepogrešljiv pogoj za vzpostavljanje trajnih vezi. Verski turizem ne sme zanemariti te perspektive in je poklican biti verodostojen spodbujevalec teh vezi,« beremo v poslanici. Prav tako mora pozivati k molitvi za mir v svetu in hkrati za pomiritev v medosebnih odnosih: »Po drugi strani pa je utvara, če mislimo, da je vojna dogodek, ki prizadene samo nekaj narodov. Mir se začne, ko se v srce vsakega posameznika trdno zasidra ljubezen, ki prinaša spoštovanje do drugih in občutek bratstva, ki vse združuje. Biti ustvarjalci miru ni samo mogoče, temveč se to zahteva od tistih, ki se podajo na pot.«
Turizem in mir, združena z upanjem
Nadškof Fisichella v nadaljevanju spomni, da bo letošnje leto zaznamoval začetek rednega jubileja 2025, saj bo papež 24. decembra odprl sveta vrata vatikanske bazilike ter tako omogočil milijonom romarjev, da pridejo v Rim in prejmejo odpustek. Kot spomni, je papež Frančišek v buli ob napovedi jubilejnega leta Spes non confundit z apisal: »Vsi upajo. V srcu vsakega človeka je shranjeno upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu, da ne ve, kaj bo prinesel s seboj jutri.« Po nadškofovih besedah gre za »pričakovanje, ki spremlja vsakega, ki se odpravi na pot, saj je upanje, da bomo živeli trenutke vedrine in veselja, želja, ki je ni mogoče zatreti«.
Je preveč sanjati, da bi orožje umolknilo ter bi prenehalo prinašati uničenje in smrt?
»Turizem, ki ga zaznamuje to upanje, lahko postane tudi konkretno in otipljivo znamenje za graditev miru,« k čemur prav tako v buli spominja papež Frančišek: »Človeštvo, ki je pozabilo drame preteklosti, je podvrženo novi in težki preizkušnji, v kateri veliko prebivalcev zatira brutalnost nasilja. Česa ta ljudstva še niso pretrpela? Kako je mogoče, da njihov obupan krik po pomoči ne spodbudi voditeljev narodov, da bi končali preveč območnih spopadov, zavedajoč se posledic, do katerih lahko pride na svetovni ravni? Je preveč sanjati, da bi orožje umolknilo ter bi prenehalo prinašati uničenje in smrt? Jubilej naj spomni, da bodo tiste, »ki delajo za mir, imenovali Božji otroci« (Mt 5,9). Potreba po miru poziva vse in jim naroča uresničevanje konkretnih projektov.«
Ob koncu poslanice nadškof Fisichella izrazi željo, da bi turizem in mir, združena z upanjem, ob letošnjem svetovnem dnevu turizma postala »prepričljivo sporočilo za vse zaposlene v turizmu, ter za tiste, ki se odpravljajo na pot z občutki in željo po miru in slogi«.