V Vatikanu so včeraj predstavili papeževo poslanico za 3. svetovni dan revnih, ki ga bomo letos obhajali 17. novembra, na 33. nedeljo med letom. Geslo tokratnega dneva revnih je vzeto iz Psalma 9: »Upanje revežev nikoli ne osramoti.«

Reveži niso številke, ampak osebe

Poslanico je predstavil nadškof Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, ki je odgovoren za organizacijo svetovnega dneva revnih. Na začetku je navedel besede papeža Frančiška, ki je zapisal, da je včasih »treba le malo za povrnitev upanja: treba se je ustaviti, se nasmehniti, prisluhniti. Za en dan pustimo statistike ob strani; reveži niso številke, na katere bi se sklicevali, da bi se bahali z deli in projekti. Reveži so osebe, ki jim je treba iti naproti: so mladi in ostareli, ki so sami in jih je treba povabiti domov, da bi z njimi podelili obrok; možje, žene, otroci, ki pričakujejo prijateljsko besedo.« (št. 9)

Človek zaupanja, z Bogom ima oseben odnos

Sveti oče preko psalmistovih besed, ki so kljub časovni razdalji presenetljivo aktualne v današnjem času, poda lepo definicijo reveža: »Je človek zaupanja« (št. 3), to je tisti, ki »zaupa v Gospoda«, ker ga pozna; pomeni, da ima z Bogom oseben odnos »zaupanja in ljubezni«.

Nove oblike revščine in konkretna pričevanja

Poslanica vabi k razmišljanju o dveh področjih: glede novih oblik revščine, ki so vsak dan pred našimi očmi, in konkretnih dejanj tistih, ki morejo preko svojega pričevanja ponuditi upanje. Sveti oče premišljuje o konkretnem prizadevanju, h kateremu so poklicani kristjani v vsakdanjem življenju skupaj s tistimi, ki jim je pri srcu solidarnost in želijo pomagali revežem ter se zavzemati za njihovo dostojanstvo in pravice. Gre za prizadevanje, ki »ni le v pobudah pomoči, ki so sicer hvalevredne in potrebne, in ki morajo v vsaki osebi večati polno pozornost do oseb, ki so v stiski« (št. 7).

Reveži najprej potrebujejo Boga, ljubezen

Papež pri tem poudari, da »reveži najprej potrebujejo Boga, njegovo ljubezen, ki postane vidna preko svetih oseb, ki živijo poleg njih; ki v preprostosti svojega življenja izrazijo moč krščanske ljubezni. Bog uporabi mnoge poti in neskončna sredstva, da bi dosegel srca oseb. Seveda, reveži se nam približajo tudi zato, ker jim delimo hrano, vendar pa je to, kar resnično potrebujejo, preko toplega obroka ali sendviča, ki jim ga ponudimo. Reveži potrebujejo naše roke, da bi si opomogli; naša srca, da bi znova čutili toplino naklonjenosti; našo navzočnost, da bi presegli osamljenost. Preprosto, potrebujejo ljubezen«. (št. 8)

Preseči materialne potrebe

Sveti oče se dobro zaveda, da »ni lahko biti priče krščanskega upanja v kontekstu kulture potrošništva in odmetavanja, ki vedno teži k večanju površinskega in kratkotrajne blaginje«. (št. 7) Predvsem prostovoljce prosi, naj se ne zaustavijo ob prvih materialnih potrebah, ampak naj storijo korak naprej. Da bi bili konkretna znamenja upanja, je namreč treba »odkriti dobroto, ki se skriva v njihovem srcu,« biti »pozoren na njihovo kulturo ter na njihove načine izražanja, da bi mogli začeti resnični bratski dialog.« (št.8)

Dati na stran razdeljenosti

V ta namen pa je po papeževih besedah pomembno dati »na stran razdeljenosti, ki izhajajo iz ideoloških ali političnih pogledov«, da bi usmerili »pogled na bistveno, ki ne potrebuje veliko besed, ampak pogled ljubezni in iztegnjeno roko«. (št. 8) Sveti oče v poslanici spomni na pred kratkim umrlega Jeana Vaniera, ki je s skupnostjo Barka povrnil upanje tistim, ki jim je svet že določil samotno, nesrečno življenje ter diskriminacijo, tako, da so postali protagonisti svojega življenja in življenja mnogih, ki so se jim posvetili.

Pobude ob svetovnem dnevu revnih

Ob koncu predstavitve poslanice je nadškof Fisichella povedal, da so v tednu pred svetovnim dnevom revnih tudi letos v načrtu različne pobude: med njimi bodo brezplačni zdravniški pregledi, koncert »Z revnimi in za revne« ter kosilo papeža Frančiška s 1.500 revnimi v vatikanski dvorani Pavla VI.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media