Četrti februar je Mednarodna zveza za boj proti raku razglasila za svetovi dan boja proti raku. Letos nosi geslo »Miti in resnice o raku«.

Predsodki in miti vplivajo na izid bolezni

Rak kljub vedno boljši osveščenosti in preventivi ostaja eden od najpogostejših vzrokov smrti na svetu. Tudi Slovenija ni izjema. Dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana je na njihovi spletni strani zapisal, da rak v Sloveniji ostaja bolezen, ki je pogosto povezana z neznanjem ter predsodki in miti, ki ljudem pomagajo pri soočanju s to pogosto usodno boleznijo.

Prav ti so pogosto vzrok, da zdravniki bolezen odkrijejo prepozno ali da bolniki odklanjajo zdravljenje ali imajo ti po končanem zdravljenju težave rpi vračanju v običajno življenje. »Čeprav rak bolnika (in bližnje) prizadene večplastno, ne le telesno, moramo nanj gledati kar se da razumsko, skladno z dejstvi, ki jih o tej bolezni poznamo. Tematika letošnjega svetovnega dneva boja proti raku je zato zelo pomembna za pravilen odnos do raka in vzpostavljanje pogojev za čim uspešnejšo obravnavo bolnikov z rakom,'' je še zapisal dr. Žgajnar.

Slovenija: 12 tisoč obolelih na leto

Statistika za Slovenijo ni prav nič spodbudna – na leto za rakom oboli približno 12 tisoč ljudi, od tega jih bolj z rakom izgubi približno polovica, trend pa se ne izboljšuje. Po podatkih onkološkega inštituta je pri slovenskih moških najpogostejši rak prostate (po statistiki je »prehitel« raka na pljučih), pri ženskah pa rak dojk. Skoraj 60 odstotkov vseh novih rakavih obolenj predstavljajo kožni rak, raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke.

Ob tem dr. Maja Primic Žakelj, vodja Epidemiologije in registra raka na onkološkem inštitutu, opozarja že na prvi mit o raku, ki pravi, da je za to bolezen kriva genetika: »Raki teh organov so sicer povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.''

Štirje miti in štiri resnice o raku

Mednarodna zveza za boj proti raku je povzela najpogostejše zmote, ki se širijo med ljudmi o raku, in nanje odgovorila s štirimi resničnimi informacijami.

Mit št. 1: Rak je izključno zdravstveni problem.

Resnica: Rak ni le zdravstveni problem. Ima obsežne družbene, gospodarske in razvojne implikacije, vpliva pa tudi na človekove pravice. Rak predstavlja velik izziv za razvoj, saj ogroža družbeni in gospodarski napredek po vsem svetu.

Mit št. 2: Rak je bolezen bogatih, starejših in razvitih držav.

Resnica: Rak je globalna epidemija. Prizadene ljudi vseh starosti in vse socialno-ekonomske skupine, pri čemer nesorazmerno breme nosijo države v razvoju. Rak danes povzroči več smrti po svetu kot virus HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija skupaj. Leta 2008 so več kot 55 odstotkov od skupno 7,6 milijona smrti zaradi raka zabeležila manj razvita območja sveta. Do leta 2030 naj bi 60 do 70 odstotkov od predvidenih 21,4 milijona novih primerov raka beležile države v razvoju.

Dostop do lajšanja bolečin je izjemno nepravičen, pri čemer se več kot 99 odstotkov neobravnavanih in bolečih smrti zgodi ravno v državah v razvoju. Leta 2009 so bile Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, ZDA in nekatere evropske države skupaj odgovorne za več kot 90 odstotkov svetovne porabe opioidnih analgetikov; ostalih 80 odstotkov svetovne populacije je torej porabilo manj kot 10 odstotkov svetovnih zalog.

Približno polovica primerov raka v državah v razvoju nastopi pri posameznikih, mlajših od 65 let. To je tragično tako za družine kot tudi za prebivalstvo in lahko dolgoročno vpliva na gospodarski razvoj.

Mit št. 3: Rak je smrtna obsodba.

Resnica: Številne vrste raka, za katere je nekoč veljalo, da so smrtna obsodba, lahko danes pozdravimo in pri mnogih onkoloških bolnikih s njihovo bolezen zdaj lahko učinkovito zdravimo. Razen v nekaj izjemah velja, da so zgodnje oblike raka manj smrtonosne in lažje ozdravljive kot rak v pozni fazi. V državah z več kot desetletjem izkušenj s programi presejanja raka dojk beležijo bistveno nižjo umrljivost za to boleznijo.

Mit št. 4: Rak mi je usojen.

Resnica: Tretjino najpogostejših vrst raka je moč preprečiti s pravilnimi strategijami.

Globalne, regionalne in nacionalne politike ter programi, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, so ključnega pomena za zmanjšanje vrst raka, ki ga povzročajo dejavniki, kot so čezmerno uživanje alkohola, nezdravo prehranjevanje in pomanjkanje telesne dejavnosti. Z izboljšanjem prehrane, s telesno dejavnostjo in ohranjanjem zdrave telesne teže lahko preprečimo skoraj tretjino najpogostejših vrst raka.


Foto: arhiv Družine / T. S.