Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti potem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Ta dan je namenjen globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na ta vprašanja.

Danes je Zemlja dom več kot sedmim milijardam prebivalcev. Po ocenah ameriškega statističnega urada (US Census Bureau) se vsako minuto rodi približno 255 prebivalcev, umre pa jih približno 107. V letu 2013 se bo tako število Zemljanov povečalo za približno 78 milijonov.

Rast prebivalstva je geografsko neenakomerna

Od leta 1960 se je svetovno prebivalstvo več kot podvojilo, vendar je bila rast geografsko zelo neenakomerna:

§ število prebivalcev Slovenije se je povečalo za malo manj kot tretjino,

§ prebivalstvo afriške Slonokoščene obale je naraslo za več kot 500 %,

§ prebivalstvo Evrope se je v zadnjih petdesetih letih povečalo za petino,

§ prebivalstvo Severne in Srednje Amerike se je podvojilo,

§ prebivalstvo Azije in Južne Amerike se je več kot podvojilo,

§ prebivalstvo Afrike in Oceanije se je potrojilo.

Po podatkih Združenih narodov se najhitreje povečuje prebivalstvo Afrike; v letu 2011 se je povečalo za več kot 2 % ali za skoraj 24 milijonov. Afrika je v letu 2011 »nosila« skoraj tretjino celotne rasti svetovnega prebivalstva. Naravni prirast (razlika med številom živorojenih in umrlih) je v Afriki sicer še nekoliko višji, skupni prirast pa je zaradi odseljevanja v druge dele sveta malce nižji.

Evropa je edino svetovno območje z negativnim naravnim prirastom (to pomeni, da umre več prebivalcev, kot se jih rodi). Prebivalstvo Evrope se vseeno povečuje, saj se v Evropo vsako leto priseli več kot milijon prebivalcev iz drugih območij sveta. Vseeno je rast prebivalstva v Evropi najpočasnejša in v prihodnjih letih bi se zaradi upadanja števila rojstev lahko celo obrnila v upadanje števila prebivalcev.

Prebivalstvo se stara po vsem svetu

Svetovno prebivalstvo v zadnjem času izraziteje narašča zaradi zniževanja umrljivosti. Nižja umrljivost je zlasti odraz čedalje širše dostopne zdravstvene oskrbe in izboljšanih higienskih razmer. Ljudje torej živimo dlje: pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v letu 2011 na svetovni ravni znašalo 68 let; to pomeni, da leta 2011 rojeni Zemljani lahko pričakujejo, da bodo dočakali povprečno 68 let; tisti, ki se bodo rodili leta 2050, pa naj bi živeli povprečno 76 let.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu

Po vrednosti kazalnika pričakovanega trajanja življenja se razviti in manj razviti svet zelo razlikujeta. V državah v razvoju je bilo pred dvema letoma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 66,4 let, v razvitih državah pa 77,8 let. Leta 2050 naj bi bilo po podatkih ameriškega statističnega urada pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v državah v razvoju 75,4 let, v razvitih državah pa 83,1 let.

V letu 2011 so prebivalci, stari 65 ali več let, predstavljali skoraj 8 % vsega svetovnega prebivalstva. Leta 2050 bo prebivalcev v tej starosti dvakrat toliko: blizu 17 %. Tudi staranje prebivalstva pa je – tako kot njegova rast – geografsko neenakomerno:

§ v Evropi je v letu 2011 živelo 120 milijonov ali 22 % vseh starejših prebivalcev na svetu, tj. starih 65 ali več let. Leta 2050 bo med vsem starejšim prebivalstvom prebivalcev Evrope le še 12 %, čeprav bo teh skoraj 200 milijonov. Delež toliko starih prebivalcev med Evropejci pa naj bi v letu 2050 znašal 28 % (v letu 2011 je ta delež znašal okoli 16 %);

§ v Aziji danes živi 55 % vseh Zemljanov, starih 65 ali več let, v letu 2050 pa naj bi jih tam živelo 62 %. Absolutno število starejših Azijcev se bo več kot potrojilo: leta 2011 jih je bilo skoraj 300 milijonov (7 % vseh prebivalcev), leta 2050 pa naj bi jih bilo skoraj 975 milijonov (ali 20 % vseh prebivalcev te celine).

Delež starejšega prebivalstva naj bi se najmanj izrazito povečal v Severni Ameriki. Leta 2011 je bilo med tamkajšnjimi prebivalci 14 % starejših, leta 2050 pa naj bi jih bilo 21 %.

Manj otrok

Pomemben element staranja prebivalstva je tudi zniževanje rodnosti in posledično zniževanje števila otrok. V letu 2011 je bilo med svetovnim prebivalstvom 26 % otrok, tj. prebivalcev, starih manj kot 15 let, v letu 2050 pa naj bi jih bilo 21 %. Delež otrok med vsemi prebivalci naj bi najizraziteje upadel v Afriki: v letu 2011 jih je bilo 41 %, v letu 2050 pa naj bi jih bilo 30 %. Delež mladih Afričanov (do 14. leta) med vsemi mladimi na svetu naj bi v letu 2050 znašal 35 % (v letu 2011 je znašal 23 %). V Evropi naj bi delež otrok do leta 2015 nekoliko upadel: v letu 2011 je znašal 15 %, v letu 2050 pa naj bi znašal 14 % leta.

Staranje prebivalstva v Sloveniji

Število prebivalcev Slovenije se je v letu 2012 povečalo za približno 3.300, pri čemer je bil tudi naravni prirast pozitiven: rodilo se je skoraj 2.700 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Naravni prirast je bil pozitiven že sedmo zaporedno leto.

V Sloveniji se torej vsak dan rodi povprečno okoli 60 prebivalcev, umre pa jih vsak dan povprečno okoli 52; iz tujine se priselita povprečno približno dva prebivalca več, kot se jih v tujino odseli. Med prebivalci Slovenije je približno 17 % starejših, tj. starih vsaj 65 let, 14 % pa je otrok (tj. prebivalcev, starih manj kot 15 let). Po Eurostatovih projekcijah EUROPOP2010 bo leta 2050 v Sloveniji še vedno 14 % otrok, medtem ko se bo delež starejših znatno povečal, na 30 %. Tudi skupno število prebivalcev Slovenije naj bi se do leta 2050 nekoliko povečalo.


Vir: Statistični urad RS

Foto: arhiv Družine / T. S.