Nagovor ameriškega jezuita katoliški mladini z vsega sveta, ki ga je sam napovedal na družbenih omrežjih, je v določenih krogih zbudil precejšnje pomisleke. Sprašujejo se, ali je svetovni dan mladih primeren prostor za razpravo o LGBT vprašanjih, o čemer so v zadnjih dneh pisali katoliški spletni mediji v različnih državah.

Odkrit kritik učenja Cerkve glede homoseksualnosti

»Težava p. Martina je seveda v tem, da je odkrit kritik sedanje formulacije Katekizma, s tem pa tudi učenja Cerkve,« je razložil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki smo ga prosili za mnenje, ali je razburjenje glede nastopa p. Martina upravičeno. »Glede predavanja p. Jamesa Martina je bilo kar nekaj negodovanja v preteklih dneh, na drugi strani pa tudi odobravanja - odvisno od tega, kateremu mediju kdo sledi,« je komentiral dr. Kavčič. Po njegovem mnenju to kaže na precejšnjo razdeljenost Katoliške cerkve glede t. i. LGBT tematik. »Sam bi rekel, da s tega vidika ni čudno, da se je p. Martin pojavil tudi na SDM-ju. Tam bo nabranih na sto tisoče mladih z vsega sveta, in glede na to, kaj si kdo misli, so različna mnenja pač realnost Cerkve našega časa. Tudi med drugimi predavanji bo kaj, s čimer se morda kakšen starš ne bi strinjal, pa tega pač ne bo vedel, ker gre morda za manj znana imena,« je bil realističen dr. Kavčič.

James Martin ni nekdo, ki bi skrival svoje mnenje, ampak za svojim mnenjem stoji in s tem daje možnost, da ga nekateri hvalijo, drugi pa kritizirajo.

Kljub vsemu dr. Kavčič pravi, da je mnenje p. Martina o vprašanjih glede homoseksualnosti vsaj jasno, zaradi česar se lahko z njim sooči vsak. »James Martin ni nekdo, ki bi skrival svoje mnenje, ampak za svojim mnenjem stoji in s tem daje možnost, da ga nekateri hvalijo, drugi pa kritizirajo. To se mi zdi dobra priložnost, da obudimo svoje znanje o mnenju Cerkve glede teh vprašanj in se soočimo z drugimi mnenji. Kristjani, tudi mladi, moramo biti sposobni dati odgovor na vprašanja glede nauka Cerkve, sploh glede tistih vprašanj, ki se pojavljajo vsakodnevno, ne samo na SDM-ju,« meni dr. Kavčič: »To je pomembna, a pogosto spregledana naloga katoliških staršev, katehetov in pedagogov.«

Preberite tudi: Svet stopljenih identitet

P. James Martin v Lizboni. FOTO: FB/Fr. James Martin, SJ

Jezus na obrobju

Jezuit p. Martin je mlade na Portugalskem nagovoril že pred uradnim začetkom svetovnega srečanja in njegov govor je bil glede na odzive na družbenih omrežjih precej odmeven. Ameriški duhovnik je po predavanju na družbenih omrežjih objavil fotografijo polnega avditorija mladih z zahvalo »vsem čudovitim mladim ljudem iz Magisa v Lizboni, ki so prisluhnili mojemu nagovoru o 'Jezusu na obrobju', torej o služenju našim LGBT prijateljem. Počaščen sem bil, da sem bil povabljen na Magis 2023, mladinski dogodek, ki ga vodijo jezuiti, in zelo sem vesel, da sem vas toliko srečal!« (Magis je mednarodni poletni program za mlade z vsega sveta, ki jih zanima ignacijanska duhovnost, op. prev.).

Pri Družini je izšla knjiga p. Jamesa Martina Nebesa (ni)so hec.

Omenjenega poletnega programa se je po navedbah jezuitske revije America udeležilo okoli 2.000 mladih. Pri organizaciji projekta so sodelovali najpomembnejši predstavniki Družbe Jezusove, vključno z njenim generalom, p. Arturom Soso, udeležencem pa je pismo namenil tudi papež Frančišek, tudi sam jezuit, ki se je zahvalil organizatorjem in mlade spodbudil, naj igrajo vlogo »protagonistov revolucije ljubezni in služenja«.

Odgovori na najpogostejša vprašanja mladih

Predavanje Jamesa Martina udeležencem Magisa je na družbenih omrežjih poskrbelo za številne ogorčene odzive: eden od uporabnikov je ameriškega jezuita spomnil, da je Jezus res oznanjal vsem grešnikom, toda na koncu jim je vedno ponudil možnost, naj se spreobrnejo in ne grešijo več. P. Martin pa po mnenju komentatorjev s svojimi spodbudami k brezpogojnemu sprejemanju drugačnosti mlade zavaja in jih celo uči krivoverstva, zato so izrazili globoke pomisleke o tem, ali je primerno, da jezuit nagovori tudi širšo množico mladih katoličanov, ki se v Lizboni udeležujejo letošnjega SDM.

Kot se je izkazalo, nagovor ameriškega jezuita v Lizboni ni bil sporen: p. Martin je na svojih družbenih omrežjih sam objavil povezavo do zanimivega predavanja, ki je v celoti objavljeno na spletni strani jezuitske revije America. Martin je v njem poskušal odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se pojavljajo med mladimi – izbral je sedem najpogostejših tematik, ki jih na kratko povzemamo.

Prvič: Komu je sploh mar? Zakaj sploh vera? Zakaj Bog? Martin na to vprašanje ponuja besede sv. Avguština: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.«

Drugič: Ali Bog obstaja? Martin pojasnjuje, da na to vprašanje seveda ni povsem zadovoljivega odgovora, saj ne poznamo nobenega trdnega dokaza za obstoj Boga. Toda na vprašanje običajno odgovori kar z vprašanjem, ob katerem se je med študijem filozofije ustavljal tudi sam: Zakaj obstaja nekaj in ne nič? Ljudi poskuša napeljati k odgovoru tudi na podlagi njihovih lastnih izkustev.

Tretjič: Zakaj sploh potrebujemo religijo? Martin pri tem razlikuje med vero kot osebnim odnosom in religijo kot pripadnostjo občestvu. Slednje potrebujemo, ker smo ljudje družbena bitja.

Četrtič: Ali niso vse religije enake? Ali je pomembno, kaj verjamemo? Seveda je, trdi jezuit, čeprav se, kot pravi, zavzema za medverske odnose in ekumenizem. Kot pojasnjuje, imamo kristjani za razliko od drugih svetovnih religij posebno predstavo o Bogu: Boga vidimo kot osebnega Boga, ki Ga skrbi naše zveličanje.

Petič: Kdo je Jezus? Toliko odgovorov, pravi jezuit: Jezus je tesar iz Nazareta. Je Božji sin … Zdravil je bolne. Vstal je od mrtvih … Dokler ne razumemo Njegove človeškosti, težko razumemo Njegovo božanskost. Zato je pomembno, da Ga ne svoji poti vere nenehno spoznavamo.

Šestič: Zakaj Katoliška cerkev? Zakaj bi si želel biti del Cerkve s številnimi škandali spolnih zlorab, Cerkve, ki nasprotuje ženskemu duhovništvu, ki ni naklonjena istospolno usmerjenim … P. Martin na to vprašanje ponuja takle odgovor: Cerkev je nekaj podobnega kot družina, ki je redko popolna, morda je celo povsem »neuporabna« in zmedena - vendar je še vedno naša družina in jo imamo radi. Ali pa je podobna državi: tudi če nam ni všeč, kdo je naš predsednik, predsednik vlade ali celo kralj, »to še ne pomeni, da spakiraš kovčke in odideš«. In Cerkev ta trenutek najbolj potrebuje mlade, ki ji lahko pomagajo vnesti potrebne spremembe in rasti.

Sedmič: Kako naj molim? Najboljši način molitve je tisti, ki nas približa Bogu, pojasnjuje jezuit. To pa se razlikuje od človeka do človeka.

Papeževa podpora

Papež Frančišek visoko ceni mnenje svojega jezuitskega sobrata: med drugim ga je imenoval za svetovalca Dikasterija za komunikacije pri Svetem sedežu. Martinova udeležba na letošnjem svetovnem dnevu mladih niti ni prvi nastop na množičnem katoliškem srečanju: leta 2018 ga je Vatikan povabil, da je nagovoril udeležence svetovnega srečanja družin v Dublinu na Irskem, na temo »Kako lahko župnije podpirajo družine s člani, ki se istovetijo kot LGBT«.

Papež dosledno razlikuje med istospolno usmerjenostjo in spolnim dejanjem med istospolno usmerjenima osebama.

V zadnjih mesecih je bil p. Martin deležen dosledne Frančiškove podpore: sveti oče se je javno odzval na več njegovih pisem na temo pastoralne oskrbe LGBT skupnosti, o čemer je poročal tudi spletni portal Vatican News. V enem od odzivov je katoličane spodbudil, naj negujejo »kulturo srečanja, ki krajša razdalje in nas bogati z različnostjo«, podobno kot Jezus, ki je bil vedno blizu vsem«.

Glede katoličanov, ki se istovetijo s skupnostjo LGBT, Cerkev pa jih zavrača, je papež že večkrat dejal: »Cerkev je Mati in združuje vse svoje otroke.« Selektivna oz. »čistokrvna« Cerkev po papeževih besedah ni Sveta Mati Cerkev, »temveč prej sekta«. Sveti oče pa pri tem dosledno razlikuje med istospolno usmerjenostjo in spolnim dejanjem med istospolno usmerjenima osebama.