Dejavnosti letošnjega SDM so se začele minuli torek, 25. julija, ko so se mladi začeli zbirati po portugalskih škofijah. Vrhunec dogodka bo prvi avgustovski teden, ko se bo mladim romarjem pridružil tudi papež Frančišek.

Organizatorji SDM so na tiskovni konferenci predstavili dogodek. FOTO: Katja Zver

Kako Vatikan izbere mesto, ki bo gostilo Svetovni dan mladih?

Mednarodna srečanja katoliške mladine s papežem so v skoraj štirih desetletjih obstoja doslej gostile štiri različne celine v mestih, ki jih skrbno izbere Vatikan, spominjajo pri La Croix International. Od prvega »prototipnega« svetovnega dneva mladih leta 1984 v Rimu to mednarodno srečanje običajno priredijo vsaki dve ali vsaka tri leta v mestu, ki ga izbereta papež in vatikanski dikasterij za laike. Dosedanja izbira štirih celin kaže na željo, da bi bil dogodek zasidran globalno: leta 1987 je SDM gostil Buenos Aires v Argentini, leta 1995 Manila na Filipinih in leta 2008 avstralski Sydney.

Postopek izbire države gostiteljice se je skozi čas spreminjal.

Po besedah francoskega zgodovinarja Charlesa Mercierja, ki veliko piše o svetovnem dnevu mladih, se je postopek izbire države gostiteljice skozi čas spreminjal. Pobudnik za srečanja mladih je bil papež Janez Pavel II., ki je sprva sam izbiral prizorišče dogodka: škof mesta gostitelja je bil o tem obveščen, vendar sam ni mogel oddati ponudbe.

Tako je bilo leta 1989 v španskem Santiagu de Compostela in leta 1991 v Čenstohovi na Poljskem. Poljska izvedba se je z organizacijskega vidika izkazala za razmeroma zapleteno zaradi pomanjkanja logističnih virov v škofiji gostiteljici.

Mladi slovenski romarji na poti proti Lizboni. FOTO: Simon Ogorevc

Kot organizacija olimpijskih iger

Mercier poudarja, da imajo zato od svetovnega dneva mladih leta 1993, ki ga je gostilo mesto Denver v Združenih državah Amerike, nacionalne škofovske konference vedno večjo vlogo pri predlogih mest v svojih državah kot kandidatov za gostitelje dogodka. Po zgodovinarjevih besedah »to nekoliko spominja na postopek izbire za organizacijo olimpijskih iger«.

Vatikan v postopku izbire preuči več meril, začenši s potencialom škofije gostiteljice.

Prijavi se več držav, njihove prijave pa preuči mladinski oddelek Dikasterija za laike, družino in življenje, ki nato sprejme končno odločitev. Da bi presodil njihovo upravičenost za kandidaturo, Vatikan preuči več meril, začenši s potencialom škofije gostiteljice. Kot uradna organizatorka svetovnega dneva mladih mora imeti zadostne finančne in logistične zmogljivosti v smislu infrastrukture in nastanitve, prevoza in varnosti, da lahko gosti tako množičen dogodek. To pojasnjuje, zakaj afriške države kljub želji po vzpostavitvi izmenjave med celinami še niso mogle gostiti svetovnega dneva mladih.

V Lizboni je že »veselo«. FOTO: Domen Permozer 

Svoboda in demokracija

Poleg tega mora biti država gostiteljica svobodna in demokratična. To je samoumeven politični pogoj, ki zagotavlja nemoten potek dogodka in svobodno gibanje mladih romarjev. Sprva sta Janez Pavel II. in Vatikan izbirala države, ki so bile v procesu demokratizacije, kot so Argentina leta 1987, Poljska leta 1991 in Filipini leta 1995. Mercier ob tem omenja še eno merilo, in sicer »teološko bližino med papežem in škofom škofije gostiteljice škofije, kar je veljalo vsaj v času pontifikata Janeza Pavla II.«.

V naslednjih dneh bomo izvedeli, kje bodo gostili naslednje množično srečanje katoliške mladine.

V naslednjih dneh bomo izvedeli, kje bodo gostili naslednje množično srečanje katoliške mladine: kraj prihodnjega dogodka običajno oznanijo ob sklepu svetovnega dneva mladih.